Nov inovacijski sistem Slovenije

Slovenija potrebuje nov inovacijski sistem za trajnostni razvoj

Stanje:

Slovenija je država z močnim intelektualnim potencialom in tradicijo v inovacijah. Z zapiranjem ali razprodajo velikih podjetji, ukinitvijo razvojnih oddelkov po osamosvojitvi leta 1991, zmanjšane podpore znanstveni in pedagoški sferi kljub sprejeti deklaraciji 2011 ter ne delujočim inovacijskim procesom se je inovativni razvoj na osnovi znanja skoraj ustavil.

Imamo sorazmerno velik dolg države, premalo investicij na prebivalca, prenizko dodano vrednost, majhen delež visoko tehnološkega sektorja v izvozu in premalo razvojnega kapitala v MSP podjetjih.

Brez lastnega kapitala, lastnih bank in podjetij z doma razvitim proizvodom se bomo morali zadolževati, podjetja bodo v krizah propadala zaradi vračanja kreditov tujim bankam ali bodo pod ceno prodana tujcem in obresti v proračunu bodo porasle.

Brez gospodarske suverenosti ne bo politične, kulturne in tudi ne jezikovne.


Prednosti v primerjavi z državami EU:

Dobri smo v neposrednem bogatenju človekovih sposobnosti in ustvarjanju pogojev za človekov razvoj. Na tem segmentu življenja smo po HDI 25. med 189 državami sveta.

V indeksu uspešnosti Legatum je Slovenija 18. med 149 državami Imamo gospodarstvo, ki izboljšuje svojo uspešnost. Iz 49. mesta na lestvici IMD leta 2015 se je povzpelo na 37. mesto med 63 državami.

Imamo velik neizkoriščen intelektualni in kulturni potencial.


Slabosti v primerjavi z državami EU:

Slovenija šepa ali je slaba v inovativnosti na vseh področjih življenja in dela. Smo v skupini sledilcev, morali pa bi biti v skupini uvajalcev izboljšav na obstoječih proizvodih oziroma v skupini razvijalcev novih inovativnih proizvodov.

Slovenija je v Evropskem inovacijskem semaforju padla iz skupine močnih inovatorjev v skupino zmernih inovatorjev. Estonija nas je zamenjala v skupini močnih inovatorjev. V skupini zmernih inovatorjev sta nas prehiteli Portugalska in Češka. Padec je zelo velik – od 97 % povprečja EU na 88 % glede na leto 2011 oz. na 81 % glede na leto 2018. Največji padci so pri novih doktorjih znanosti, financiranju raziskav in tveganem kapitalu, prenosu inovacij v prakso s patenti vred. To je posledica znižanega financiranja države in EU na področjih raziskav, razvoja, inovacij, izobraževanja, univerz in mladih raziskovalcev.

Premajhen je pretok strokovnjakov med univerzo, instituti in podjetji ter tujino, zato nam konkurenčnost in inovativnost, na vseh področjih šepa.

Premalo je sredstev za razvoj lastnih inovativnih produktov. Nimamo rizičnega sklada in ne lastniškega kapitala za samostojni razvoj malih in srednje velikih podjetij.


Trije predlogi za uveljavitev prednosti, popravek stanja in slabosti:

1. Pripraviti in uspešno izpeljati vse-slovenski inovacijski sistem na osnovi šestih točk: inovativni ljudje, visoka kakovost raziskovanja in izobraževanja za inovativnost, okvirni pogoji in infra-struktura, inovativna podjetja in organizacije, inovativne organizacije javnega sektorja, inovativne regije in okolje.

2. Podpreti in izboljšati kakovost ključnih področji za inovacijski sistem: univerze, zaposlovanje in kroženje strokovnjakov, raziskovalno in razvojno delo znotraj MSP, piramida inovativnosti, financiranje inovacij-tvegani kapital, davčna pravila za stimulacijo inovativnosti.

3. Spodbuditi in finančno podpreti razvoj malih in srednje velikih podjetji in jih povezati v srednje velike oziroma velike grozde z lastnim razvojnim potencialom.


Prenesite priporočila IAS z 6 razvojnih točk za prenovno inovacijskega sistema

Previous
Previous

Prenova tehniškega izobraževanja

Next
Next

Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050