Prenova tehniškega izobraževanja
Inženirsko delo je izrazito ustvarjalno, kar zahteva ustrezne učne vsebine in načine njihovega podajanja. Delovna mesta v bližnji prihodnosti bodo zahtevala ne le ustrezno znanje, temveč veščine in spretnosti, kot so reševanje kompleksnih sistemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, upravljanje s človeškimi viri, koordinacijo dela v skupini, čustveno inteligenco, razsojanje in odločanje, usmeritev v storitve, pogajanja, prilagodljivo zaznavanje, ...
Izhodišča in vizija IAS
Globalizacija in izreden tehnološki napredek prinašajo vrsto socialnih, ekoloških, gospodarskih in navsezadnje tudi političnih sprememb, ki jih spremljajo zahteve po boljši kakovosti šolstva z višjimi stroški za izobraževanje. Tako v slovenskem kot mednarodnem visokošolskem prostoru število študentov narašča, povečala se je mobilnost študentov in visokošolskih učiteljev.
Razviti svet in z njim Slovenija drvita v digitalno transformacijo. Soočamo se z izzivi, ki napovedujejo temeljito prestrukturiranje sveta, kot smo ga poznali še včeraj. Okolje naših otrok se spreminja znatno hitreje od sprememb v osnovnih in srednjih šolah. Izobraževalni sistem je relativno konservativen s prepočasnim prilagajanjem programov na nove izzive v družbi. Pomembne kompetence se pridobivajo ne samo v šoli, ampak tudi v delovnem okolju, npr. delovne navade, odgovornost do dela in rezultatov dela, prilagajanje za delo v skupini, poklicne spretnosti.
Za nadaljnji razvoj, ki naj bi Slovenijo še hitreje približal tehnološko najbolj razvitim državam, ne bo dovolj le kvalificirana delovna sila, temveč je v ta namen treba vzgojiti večje število vrhunsko izobraženih prebojnikov, razvojnikov in inovatorjev.
Da bo naša država znana po inovativnih, izvozno usmerjenih, visokotehnoloških podjetjih, ki bodo vodilna v izbranih nišah na globalnem trgu, bo treba vstopiti v kontinuiran proces nadgrajevanja tehniškega izobraževanja.
Slovenija bo dosegla preboj in uspešen razvoj v družbi najrazvitejših držav, če bo v celotni izobraževalni sistem na vseh ravneh vgradila ustvarjalnost, inovativnost, medsebojno spoštovanje in podjetnost – tako med šolajočimi mladimi kot med pedagoškimi delavci in mentorji v gospodarstvu.
Znanje je dobrina, ki izpolnjuje posameznika in mu daje ustrezno mesto v sodobni družbi. Znanje je družbena vrednota, ki omogoča družbeno vključenost, trajnosten način življenja in posledično trajnostno gospodarstvo. Vse skupaj pa vodi do visoke kakovosti življenja in pravičnejše družbe.
Skladno z resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 želi IAS prispevati k oblikovanju družbe znanja, še posebej z iskanjem odgovorov in priporočil pri izzivih naravoslovno-tehniškega izobraževanja v Sloveniji.
Zato je IAS organizirala dva tematska večera, na katera je kot predavatelje povabila vidne akterje s področja šolstva, gospodarstva in politike, ki so vsestransko predstavili sedanje stanje in predstavili vrsto mogočih ukrepov za nadaljnje izboljšanje stanja.
Priporočila Inženirske akademije Slovenije za prenovo tehniškega izobraževanja v Sloveniji
(POVZETEK - celotno besedilo dokumenta je na voljo spodaj)
Obnoviti in neprestano dopolnjevati vsebine pedagoških univerzitetnih študijev, ki naj obravnavajo vsa področja uporabnega naravoslovja in tehnike.
Predlagamo vpeljavo novega predmeta Inženirstvo v vsaj dva letnika splošnih gimnazij (2. in 3. letnik) kot podporo razvoju tehniške ustvarjalnosti v srednjem šolstvu.
Država naj tudi dokončno vzpostavi sistem dualnega izobraževanja z možnostjo vajeništva, uredi financiranje poklicnih šol in razvije poklicno izobraževanje kot obliko zaposlovanja mladih.
Preučiti možnosti za ponovno vpeljavo 6-mesečne prakse v gospodarstvu v prvostopenjske strokovne programe tehnike in naravoslovja in jih podaljšati za en semester.
Ustrezno nagrajevanje uspešnega in pravočasno končanega študija ter podporo timskemu delu.
Izenačiti trajanja študija in trajanje programov, z dvigom kulture poučevanja in učenja (sprotni študij, tutorstvo, delo s študenti v manjših skupinah, povezava z mentorji v gospodarstvu, nagrajevanje itd.) in z omejitvijo uporabe dvojnega dodatnega leta po prvi in drugi stopnji študija.
Ponovna vpeljava 6-mesečne prakse v gospodarstvu za prvostopenjske strokovne programe tehnike in naravoslovja, predvsem, če se ohranijo višje strokovne šole.
Pretok in povečanje števila doktorjev znanosti v gospodarstvo je nujno potrebno okrepiti s ponovno uvedbo programa mladih raziskovalcev iz gospodarstva in s stabilnim štipendiranjem, kar govori v prid ponovne ustanovitve tehnološko-inovacijske agencije.