Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050
Inženirska akademija Slovenije je prepoznala, da Slovenija nujno potrebuje jasno, vzdržno in razvojno naravnano energetsko vizijo in strategijo. Oblikovala je delovno skupino za pripravo stališč IAS k razvoju energetike v Sloveniji.
V okviru delovne skupine je vključila poleg svojih članov tudi druge strokovnjake za posamezna področja energetike. V okviru tematskih večerov in strokovnih razprav so strokovnjaki pokazali veliko profesionalnosti, izmenjava mnenj z različnih zornih kotov je vodila k strokovno premišljenim in dolgoročno naravnanim stališčem, mnenjem in predlogom, zato IAS izraža pripravljenost, da člani IAS in drugi vključeni strokovnjaki za posamezna področja energetike sodelujejo tudi v delovnih skupinah Vlade oz. pristojnega ministrstva za pripravo strateških dokumentov s področja energetike kot je Energetski koncept Slovenije (EKS) ali drugi strateški dokumenti.
Povzetek
Energetika kot pomembna dejavnost v vseh gospodarstvih je na razvojni prelomnici. Spremenile so se tako politične kot tudi gospodarske okoliščine, ki vplivajo na veliko nihanje cen energentov na svetovnih trgih, na drugi strani pa na zanesljivost dobav energentov. Dobava bo zaradi nove delitve dobrin na svetu, posledično zaradi političnih sporov in napetosti, vse bolj tvegana. Poleg tega je ta sektor v veliki meri povezan z nujnimi spremembami na področju novih tehnologij, ki bodo zmanjšale negativne vplive na podnebne spremembe in obenem zagotovile manjšo odvisnost EU in tudi Slovenije od uvoza surovin z drugih (kriznih) regij. V takih političnih in gospodarskih razmerah v svetu in tudi Evropi postaja samooskrba z energijo, čisto vodo in zdravo hrano velik izziv za Slovenijo in tudi Evropo.
Obenem pa je to velika priložnost in možnost za razvoj novih tehnologij in pridobitev konkurenčne prednosti, zato mora Slovenija delovati hitro, usklajeno, usmerjeno in učinkovito. Gospodarske in družbene razmere v Sloveniji so spodbudile Inženirsko akademijo Slovenije, da izdela stališča v zvezi z razvojem energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom na leto 2050. Iz poglobljene daljše razprave članov Akademije in drugih strokovnjakov s področja energetike smo prišli do naslednjih stališč (povzeto):
1. Primarni kriteriji za razvoj energetike v Sloveniji za obdobje do 2050 je treba na novo zasnovati z upoštevanjem najpomembnejših vidikov, kot sledi (glej poglavje 3.1):
dolgoročnost in blaginja vseh prebivalcev Slovenije (neodvisnost od trenutnih vlad);
trajnost, gospodarnost, učinkovitost in uravnoteženost interesov;
enostavnost postopkov in transparentnost;
strokovnost – vključevanje ekspertov in usklajenost med vladnimi resorji in civilno družbo;
postavljanje jasnih, uresničljivih strateških ciljev ter usklajenost med pristojnostjo in odgovornostjo za uresničevanje energetskega koncepta;
etični kodeks, strokovnost, odgovornost upravljanja in nadzora pri energetskih projektih in energetskih družbah.
2. Slovenija mora formulirati celovito gospodarsko razvojno politiko tako, da obsega razvoj vseh ključnih sestavin, ki vplivajo na konkurenčnost gospodarstva in s tem na blagostanje v družbi (glej poglavje 3.2).
Te so:
tehnološke ponudbe gospodarstva,
oskrba z energijo,
druge kapacitete in infrastruktura,
ponudbe in finančne moči domačega lastniškega kapitala.
3. Za udejanjanje take razvojne politike je treba postaviti, spremljati in uresničevati naslednje cilje (glej poglavje 3.2.1):
razvoj domačih tehnologij in inovacij,
povečevanje dodane vrednosti,
ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest,
vzpostavitev modernih razvojnih javno‐zasebnih partnerstev (Triple Heix),
razvoj domačega lastniškega kapitala z atributi strateškega lastništva.
4. Investicije v infrastrukturo (tudi energetiko) se morajo obravnavati kot del razvojnega modela družbe (glej poglavje 3.2.2):
infrastrukturni projekti naj se skladno s tako opredelitvijo gospodarske razvojne politike obravnavajo poleg vlaganja v napredno infrastrukturo tudi kot referenčni projekti domačih tehnoloških ponudnikov.
5. Strateški cilji in posamezni ukrepi/naložbe naj se načrtujejo in evalvirajo dvonivojsko (glej poglavje 3.3):
a) po izbranih kriterijih za razvoj energetike v okviru strategije razvoja Slovenije, ki skupaj tvorijo kriterijski prostor za odločanje za usmerjanje razvoja energetike in investicij;
b) po ciljih posameznih aspektov načrtovanja energetike: virih, učinkovitosti in namenu rabe energije.
Cilji po posameznih aspektih načrtovanja se umeščajo in so podrejeni kriterijem za razvoj energetike v okviru strategije razvoja Slovenije.
6. Prenoviti je treba regulatorje sektorja energetike z upoštevanjem vidikov (glej poglavje 3.4):
davčne politike,
zagotavljanja virov financiranja in strokovnosti pri odločanju,
spodbude z dolgoročnimi učinki v smeri razvoja izdelkov, sistemov in tehnologij, demonstracijskih projektov ter aktivne vloge vseh deležnikov,
ohranjanje statusa enakopravnega partnerja (suverenosti) v mednarodnih povezavah.
7. Treba je postaviti metodologijo postavitve kriterijev za razvoj energetike in določiti kriterije kot celovit kriterijski prostor za načrtovanje, spremljanje in odločanje pri usmerjanju razvoja energetike (pripravi Energetskega koncepta Slovenije) in za odločitve pri konkretnih ukrepih in investicijah ter opredeliti način evalvacije doseganja kriterijev (glej poglavje 4):
za vsak kriterij je treba določiti cilje v okviru izvajanja strategije razvoja energetike v določenem časovnem obdobju, npr. za obdobje do leta 2020, 2030, 2050 in s finejšo granulacijo tarče na osnovi akcijskih načrtov;
za vzpostavitev sistema določitve vrednosti parametrov, strukturiranja ciljev v tarče in spremljanja doseganja kriterijev je treba izvesti ustrezne analize in postaviti metodologije (za podkrepitev je to občasno redundančno ponovljeno pri posameznih kriterijih).
8. Pri kriterijih, kjer cilje določamo na osnovi naravnih danosti (potencialov za izkoriščanje virov) ali primerjalno z alternativnimi tehnologijami, uporabimo načelo gospodarnosti ukrepa na osnovi neto obsega oz. neto učinka: celotni obseg ali učinek zmanjšamo za kolateralno škodo (v okolju), ki jo izvedba ukrepa povzroči. Pri tem ukrepe oz. obseg ukrepov razvrstimo v tri skupine (glej poglavje 4.1.2):
Obseg ukrepov, ki povzročijo ničelno do majhno škodo na okolju Obseg ukrepov, ki povzročijo majhno do srednje veliko škodo na okolju Obseg ukrepov, ki povzročijo srednje veliko do veliko škodo na okolju,
9. Predlagamo naslednje kriterije, ki skupaj tvorijo kriterijski prostor (glej poglavje 4.2):
Kriterij sinergije investiranja v infrastrukturo in investiranja v domače tehnološke ponudbe (4.2.1)
Kriterij vira financiranja investicij (4.2.2) Kriterij razmerja klasičnih virov proti obnovljivim virom (4.2.3)
Kriterij razmerja koncentrirani obnovljivi viri proti razpršenim obnovljivim virom (4.2.4)
Kriterij učinkovite rabe energije proti porabi energije na enoto proizvedenega BDP (4.2.5)
Kriterij razmerja oTGP proti ciljem TGP (4.2.6) Kriterij razmerja domači viri proti uvozu energije (4.2.7)
Kriterij interesa prebivalstva Slovenije pri naravnih virih, državno lastništvo proti privatizaciji virov in javne infrastrukture (4.2.8)
10. Za uporabo kriterijev pri načrtovanju in presojanju investicijskih odločitev je treba: • opredeliti relativno težo posameznih kriterijev in dovoljene odmike od ciljev kot del politike razvoja energetike; • uvesti spremljanje in evalvacijo doseganja kriterijev ter to uporabiti pri načrtovanju investicij.
11. Slovenija nima velikih zalog konvencionalnih energijskih virov, kot sta nafta in zemeljski plin, premoga pa je še veliko (Velenje, Lendava ‐ Petišovci). Domače zaloge konvencionalnih virov je zato treba v celoti in skladno z kriteriji gospodarnosti izkoristiti za proizvodnjo električne ali toplotne energije (glej poglavje 5.1).
12. Slovenija mora povečati kapacitete na področju OVE z upoštevanjem tehnično izrabljivega potenciala, ekonomske upravičenosti in trajnostnega razvoja (glej poglavje 5.1).
13. Podpiramo nadaljnje raziskave za razvoj tehnologij na področju kemične akumulacije in vodika kot energijskega vektorja (glej poglavje 5.1).
14. Treba je povečati energijsko učinkovitost konverzije, zato naj se na nivoju države definirajo strateški cilji in odgovornost za uresničevanje le‐teh (glej poglavje 5.2).
15. Treba je povečati delež lokalne energijske oskrbe v celotni energijski oskrbi in s tem zmanjšati potrebo po gradnji koncentriranih proizvodnih enot (klasičnih in obnovljivih virov) in prenosu energije po električnim omrežju. Zato je treba povečati vlogo odjemalca in ga postaviti kot najmanjši podsistem v sistemu oskrbe z energijo in naravnimi viri z vključitvijo uravnavanja odjema – aktivnega odjema (DSM) v Energetski koncept Slovenije s povezanim (glej poglavje 5.3):
uvajanjem dinamičnega oblikovanja cen v bilančni skupini na osnovi avtomatskega trgovanja odjemalcev z energijo,
povečanjem deleža razpršene proizvodnje obnovljivih virov energije,
prilagajanjem odjemalcev na osnovi integracije novih energetskih tehnologij in optimiranja procesov pri porabi, proizvodnji in shranjevanju energije.
16. Pri gradnji novih energetskih kapacitet zagotoviti večjo udeležbo domače industrije in s tem ustvarjanje domače dodane vrednosti in akumulacije za razvoj slovenskega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.
17. Energetiko kot eno od ključnih panog za prihodnji razvoj Slovenije je treba v okviru podnebno energetskega svežnja pripraviti usklajeno po namenu rabe energije v prometu, industriji in v zgradbah.
Glede na vse ugotovitve menimo, da Slovenija nujno potrebuje jasno in dosegljivo nacionalno energetsko politiko in strategijo oz. nov Energetski koncept Slovenije (EKS) tako zaradi spremenjenih razmer na globalnih trgih kot tudi zaradi nujnega novega gospodarskega zagona Slovenije.