Obeležitev 100. obletnice Nobelove nagrade Friderika Pregla

Ljubljana, 12. december

Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani danes pripravila spominski dogodek ob 100-letnici prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla. Friderik Pregl je prejel Nobelovo nagrado za kemijo 10. 12. 1923, in sicer za odkritje originalne metode mikroanalize organske snovi. Univerzi v Ljubljani je leta 1925 podaril repliko originalne naprave za mikroanalizo, ki so jo na dogodku tudi pokazali. V prihodnjih mesecih bodo napravo v celoti restavrirali in pripravili za ogled.

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik IAS, prof. dr. Mark Pleško, je »Preglov prispevek k znanosti in inženirstvu pomemben del znanstvene in inženirske dediščine Slovenije, ki se še danes izjemno spoštuje in ceni.« Friderik Pregl je prvi in edini Slovenec, ki je prejel Nobelovo nagrado. Njegova natančna metoda mikroanalize organske snovi je močno skrajšala čas analize in zmanjšala potrebno količino vzorca. Postala je nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu in pomagala do novih odkritij na različnih naravoslovnih področjih. Podobne osnove uporabljajo tudi današnji modernejši instrumenti.

Slavnostni nagovor na dogodku je imel prof. dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki je med drugim povedal: »Ponosni smo, da imamo Nobelovca tudi Slovenci. Ponosni pa smo tudi na dosežke slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, ki so v desetletjih po tem, in vse do danes, svoje raziskovalno delo usmerili v dosežke na najrazličnejših znanstvenih področjih, ki marsikdaj odmevajo daleč preko meja Slovenije.«

V Sloveniji sta metodo prva uporabljala in poučevala dva akademika
V Sloveniji sta metode organske mikroanalize uporabljala in poučevala akademika prof. Miha Tišler in prof. Branko Stanovnik. Slednji je na dogodku spregovoril tudi o življenju in delu Friderika Pregla na področju organske mikroanalize. Povedal je, da mu je v čast, da lahko govori o njem, saj je »kar 50 let skrbel za laboratorij za organsko mikroanalizo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo oziroma njenih predhodnicah.«

Z mikroanalizo se je spoznal kot sodni izvedenec
Friderik Pregl se je med leti 1880 in 1887 šolal na ljubljanski klasični gimnaziji, potem pa je v Gradcu študiral medicino. Z mikroanalizo se je spoznal, ko se je oktobra 1905 zaposlil na Inštitutu za medicinsko kemijo v Gradcu kot glavni sodni izvedenec za kemijo. Kasneje je postal vodja na Inštitutu za medicinsko kemijo v Innsbrucku. V tem obdobju je razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo, znanstveni uspehi so mu prinašali različne nagrade, najprestižnejša pa je bila Nobelova nagrada za kemijo.

Nagovor ministra prof. dr. Igorja Papiča

Govor predsednika IAS dr. Marka Pleška

Akad. prof. dr. Branko Stanovnik je predstavil Preglovo delo

Fotografije: Marjan Verč