Dogodek ob 100. obletnici prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla
IAS pripravlja spominski dogodek ob 100-letnici prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla. Friderik Pregl je prejel Nobelovo nagrado 10. 12. 1923.
Spominski dogodek pripravljamo skupno s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti pripravljamo celovito postavitev naprave, ki jo je podaril Friderik Pregl Univerzi v Ljubljani. Sestavne dele naprave pred restavracijo bomo prikazali na slovesnosti.
Dogodek bo potekal v torek, 12. decembra 2023 ob 11. uri v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana.
Udeležene bo pozdravil predsednik IAS prof. dr. Mark Pleško, slavnostni nagovor bo imel minister, pristojen za znanost, prof. dr. Igor Papič, akademik prof. dr. Branko Stanovnik pa bo predstavil F. Pregla, njegovo delo in vpliv na razvoj kemije v svetu.
Friderik Pregl (1869–1930)
Nekaj osnovnih podatkov o Frideriku Preglu:
Povzeto po zapisu Zvonke Zupanič Slavec iz knjige, ki jo je uredila: Kvantitativna organska mikroanaliza, Faksimilirana izdaja s spremnimi študijami in je izšla leta 2005.
Friderik Pregl je bil rojen v Ljubljani 3. septembra 1869. Njegova starša sta bila oče Raimund, blagajnik v kranjski Mestni hranilnici in mati Friderike Schlaker. Oče mu je umrl, ko je bil star šest let. Friderikov ded Mihael Pregelj je bil častni meščan Ljubljane naklonjen slovenskemu narodnemu gibanju, ki je zbiral sredstva za Čopov nagrobni spomenik in za obnovitev Vodnikovega in Linhartovega spomenika.
V letih 1880- 1887 se je šolal na ljubljanski klasični gimnaziji. Po maturi se je skupaj z materjo preselil v Gradec in tam študiral medicino. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum). Leta 1899 je habilitiral za docenta iz fiziologije. Leta 1904 je postal izredni profesor za fiziologijo in odšel na podoktorsko izobraževanje na univerzo v Pragi in nato obiskal najpomembnejše laboratorije v Nemčiji. Njegova najbolj poznana učitelja sta bila prof. Wilhelm Ostwald in znameniti kemik Emil Fischer. Oktobra 1905 se je zaposlil na Inštitutu za medicinsko kemijo v Gradcu, kjer je opravljal tudi delo glavnega sodnega izvedenca za kemijo. Glavno delo pa je predstavljala elementna analiza kemičnih spojin, še posebej žolčnih kislin. Jeseni leta 1910 je postal vodja na Inštitutu za medicinsko kemijo v Innsbrucku ter tam deloval do leta 1913, ko se je vrnil v Gradec. V tem času je razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo. Znanstveni uspehi in odmevne objave so mu prinesle velik sloves. Prejemal je različne nagrade in kot vrh uspehov Nobelovo nagrado za kemijo.
Preglova metodologija je pomagala do novih odkritij na številnih naravoslovnih področjih. Sledile so tri Nobelove nagrade vezane na Preglovo delo.
Na univerzi v Gradcu je Pregl ostal vso svojo kariero, razen kratkega obdobja v Innsbrucku. Umrl je v Gradcu, kjer je tudi pokopan.
V Gradcu nanj spominjata doprsni kip v stavbi kemijske fakultete in ulica Fritz Pregl Weg. Njegova rojstna hiša pri Križankah (Gosposka ulica 19) je bila leta 1918 označena z bronastim doprsnim kipom in spominsko ploščo (Avtor je Boštjan Putrih). Slovenski kemiki smo mu postavili kip v Parku Artura Toscaninija leta 2003. Po njem je imenovan tudi velik trg v Fužinah.
Metode organske mikroanalize sta v Sloveniji uporabljala in poučevala akademika prof. M. Tišler in prof. B. Stanovnik.
Friderik Pregl je Univerzi v Ljubljani podaril repliko originalne aparature za mikroanalizo ogljika in vodika v organskih spojinah. Aparaturo so po delih čuvali različni oddelki na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani. Večinoma so deli še primerno ohranjeni in Inženirska akademija Slovenije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani bodo s skupnimi močmi napravo obnovili in pripravili za ogled na primernem mestu.
Pregl je edini Slovenec, ki je prejel Nobelovo nagrado.
Ni pa edini Nobelovec slovenskega porekla. Leta 2016 je namreč nagrado prejel tudi Duncan M. Haldane, slovensko-britanski znanstvenik, in sicer skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem. Leta 2019 prejel tudi slovensko državljanstvo. Je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije in SAZU.