Članica IAS prof. dr. Aleksandra Lobnik za časnik Finance

Časnik Finance: Lotili so se reševanja vprašanja kopičenja tekstilnih odpadkov

Teja Grapulin teja.grapulin@finance.si

Mariborskemu podjetju IOS je uspelo nekaj, kar ni že dolgo nobenemu slovenskemu podjetju. Na evropskem razpisu EIC Accelerator so pridobili 2,45 milijona evrov nepovrat­nih sredstev za svoj inovativni projekt OpenLOOP, kjer razvijajo postopke razgradnje tekstilnih odpadkov.

Prebili so se med 75 podjetij izmed več kot tisoč, ki so se potegovala za sofinanciranje na istem prijavnem roku. Kar je dovolj zgovoren podatek sam po sebi, kako težko se je uvrstiti med prejemnike. O tem, kako zahteven je postopek prijave, v nadaljevanju.

S tem so tudi prvo slovensko podjetje, ki je tovrstno financiranje pridobilo v okviru Obzorja Evropa 2021–2027. Nazadnje smo o uspehih slovenskih podjetij lahko pisali v letu 2020.

Za kaj gre pri projektu OpenLOOP

»V projektu OpenLOOP se bomo ukvarjali s kemijsko in encimatsko razgradnjo tekstilnih odpadkov do sekundarnih surovin nefosilnega izvora,« pojasni Aleksandra Lobnik, soustanoviteljica in direktorica družbe IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje. Sekundarne surovine se lahko uporabijo za proizvodnjo novih sintetičnih vlaken, plastike ali pa na novih področjih rabe, kot sta biorazgradljiva plastika in energija, razloži.

Zakaj je razgradnja tekstilnih odpadkov takšen izziv, da je bila inovacija zanimiva za EIC? »Tekstilni odpadki so izjemno kompleksni, saj so v večini primerov sestavljeni iz več različnih materialov. Ti materiali so lahko naravna vlakna, kot sta volna in bombaž, ali pa sintetična vlakna, kot sta to najpogosteje poliester (PET) in poliamid (PA).« Poleg tega, da so v enem izdelku pogosto uporabljeni različni materiali, so tekstilije tudi obarvane, imajo pa tudi določene funkcionalnosti, kot je odpornost proti vodi, kar se doseže s hidrofobno poobdelavo. »Končne tekstilije torej vsebujejo še veliko dodatnih kemikalij, ki ob različnih materialih pomenijo dodatne izzive za razgradnjo. Preden se tekstilni odpadki razgradijo, jih je treba temeljito sortirati in odstraniti vse kovinske dele, kot so zadrge ali gumbi.«

Takšen projekt je lahko tudi dobičkonosen

Med čistimi tekstilnimi odpadki pa tudi mešanicami prevladujeta bombaž in poliester. Skupaj pomenita več kot 90 odstotkov vseh tekstilnih odpadkov. »Zato smo se v projektu OpenLOOP osredotočili na depolimerizacijo poliestra in bombaža kot njunih mešanic. To dosežemo z dvema postopkoma, in sicer za bombaž uporabljamo encimatsko, za poliester pa nevtralno hidrolizo.« Vsi postopki so prijazni do okolja, ne obremenjujejo izpustov v zrak in vodo, poudarja Alek­sandra Lobnik. »Smo pa tudi pokazali, da je lahko takšen projekt dobičkonosen, saj večina ekoloških rešitev in procesov recikliranja do zdaj ni bila uspešna za prodor na trg, ker so bile cene sekundarnih surovin nefosilnega izvora v primerjavi s primarnimi surovinami fosilnega izvora še vedno previsoke.«

Pilotno napravo imajo, gredo v nadgradnjo

Trenutno imajo vzpostavljeno demonstracijsko pilotno napravo, ki omogoča depolimerizacijo deset ton tekstilnih odpadkov na leto. »V okviru projekta OpenLOOP bo demonstracijska pilotna naprava nadgrajena, da bo njena letna zmogljivost štirikrat večja. Na IOS smo vse tehnologije razgradnje optimizirali in naredili že prvi scale-up prehod iz laboratorijskih testiranj, ki potekajo v litrskih reaktorjih, na 200-, 400- in 800-litrske reaktorje.« Tehnologije razgradnje so torej že znane, več je še odprtih vprašanj glede postopkov razbarvanja pa tudi postopkov poobdelave, predvsem v smislu doseganja dovolj visokih kakovosti sekundarnih surovin, še pojasni Lobnikarjeva.

Naslednja faza je industrializacija razgradnje

S projektom so se sami prijavili na razpis, saj prijava ne omogoča part­nerstev. »Vendar si želimo med izvajanjem projekta sodelovati z vsemi zainteresiranimi partnerji, ki so že do zdaj izkazovali zanimanje za sodelovanje in nove tehnologije razgradnje, ki jih razvijamo. Ti partnerji so tudi potencialni investitorji in tudi kupci v naslednji fazi projekta, ko bomo razgradnjo tekstilnih odpadkov industrializirali.« Ideja projekta je namreč, da v naslednji fazi te tehnologije realizirajo v tovarni za recikliranje tekstilnih odpadkov z zmogljivostjo tisoč ton na dan.

Uspeh na razpisu odpira nove poti

IOS bi razgradnjo tekstilnih odpadkov nadaljeval tudi brez tega projekta, vendar bi bila sama prepoznavnost tehnologij in njihova prodornost počasnejši, pove sogovornica. »S pomočjo EU pa bosta realizacija in industrializacija razgradnje tekstilnih odpadkov hitrejši. EU nam odpira tudi veliko dodatnih poti, predvsem nam omogoča širšo prepoznavnost kot enega vodilnih svetovnih podjetij na področju recikliranja tekstilnih odpadkov in veliko več priložnosti pridobiti resne vlagatelje pa tudi kupce.«

Veselimo se novih izzivov in vseh priložnosti, ki so pred nami v okviru projekta OpenLOOP, še pravi Alek­sandra Lobnik. »Predvsem pa nas veseli, da lahko s svojimi rešitvami pripomoremo k bolj učinkovitemu reševanju tekstilnih odpadkov, ki jih po zakonodaji ni več mogoče odlagati na odlagališča, sežig pa tudi ni najboljša rešitev.«

Senzorji, nanotehnologija in okoljevarstvo

Glavna dejavnost podjetja so razi­skave in razvoj na področju senzorjev, nanotehnologij in okoljevarstva. »Na področju okoljevarstva se usmerjamo predvsem na recikliranje in vnovično uporabo, a ne samo tekstilnih odpadkov, temveč tudi elektroodpadkov, z namenom recikliranja redkih zemelj, ki jih potrebujemo v elektroniki, nahajališča pa so tako rekoč vsa zunaj EU, največ na Kitajskem.« V ta namen so razvili inovativno kartušo s funkcionaliziranimi magnetnimi nanodelci, ki omogočajo selektivno adsorpcijo redkih zemelj ter naknadno njihovo desorpcijo in vnovično uporabo.

Reciklirajo tudi vode, razvili so membranski biološki reaktor (MBR), ki so ga tudi certificirali in je že v prodaji.

Na področju senzorjev so razvili senzor za detekcijo svežosti hrane. Trenutno smo močno vpeti tudi v razvoj senzorjev za merjenje onesnaževal v zraku. Senzorji bodo nameščeni na dron in morajo zato zadostiti zahtevam, kot sta teža in velikost.«

V podjetju IOS je trenutno 29 zaposlenih, več kot polovica jih ima doktorat znanosti. »Manjka nam kader s področja marketinga in prodaje. Ker smo zelo inovativno podjetje z novimi izdelki, ne gre za klasično prodajo, saj je treba kupce prepričati o novih izdelkih, ki jih trg do zdaj ni poznal.«

Zavezani inovativnosti in razvoju

Sogovornica še doda, da so zavezani inovativnosti in razvoju do končnega izdelka, imajo več kot 30 patentov, od tega 18 mednarodnih in patentov EU. »V tem trenutku je del ekipe že na poti razvoja novih produktov, ki bodo tako na področju senzorike kot čiščenja voda prispevali k novim razsežnostim razumevanja tako kakovosti voda kot naših čustvenih stanj.«

Na področju recikliranja pa imajo tudi vizijo postaviti prvo tovarno za kemijsko in encimatsko recikliranje tekstilnih odpadnih mešanic PET/celuloza.

IOS ima veliko znanja, poudarja sogovornica, ki je posledica predhodnega EU-projekta Resyntex, kjer so bili pobudnik projekta in tudi tehnični koordinator. Trenutno so vključeni v projekt Polykrožnost, kjer ne razgrajujejo samo tekstilnih odpadkov, temveč predvsem plastiko. »Vsa ta znanja so se pri nas akumulirala in so velika prednost pred konkurenco.«

Okrepiti želijo prihodke iz prodaje

Za podjetje so v prvi fazi zanimivi trgi EU in tudi širše. »Rast podjetja bo s prodajo seveda precej bolj uspešna, kot je trenutno, ko smo zelo vpeti v različne inovativne projekte in prodaja naših izdelkov pomeni le tretjino vseh naših prihodkov. To razmerje želimo v prihodnjem triletnem obdobju občutno spremeniti, saj bi želeli imeti več kot dve tretjini prihodkov iz prodaje in le tretjino iz projektov, ki so za nas pomembni, da lahko sledimo svoji viziji in ideji.«

Že prijava na razpis je projekt zase

Poseben odstavek namenjamo prijavi na razpis EIC Accelerator, saj gre za zahteven proces. To potrjuje tudi sogovornica, ki je opisala izkušnjo s prijavo. »Tako zahtevnega projekta do zdaj še nismo prijavljali. Začeli smo se pripravljati natanko pred enim letom in projekt intenzivno pripravljali sedem mesecev. Pred tem smo imeli eno neuspešno SME-­prijavo, ki pa je bila podlaga projekta OpenLOOP. Imeli smo tudi zunanjo pomoč, kar je pri tako zahtevnem projektu nujna, predvsem zato, da te nekdo vodi skozi proces, kako nekaj prikazati, napisati. Ni namreč dovolj, da dobro predstaviš projekt z vidika tehnologije, pomembno je tudi, kako to napišeš. Vzeli smo si tudi čas za resne strokovne, tehnične, ekonomske, vizionarske diskusije, ki so nekaj mesecev potekale na tedenski ravni.«

Projekt mora biti res zrel za naslednjo stopnico, dodelan, jasen, pravi sogovornica. Konkurenca je izjemno močna, projekt pa gre skozi več sit. Najprej podjetje odda kratko predstavitev projekta. »Če je ideja sprejeta, podjetje v naslednji fazi posname kratek spot, v katerem se celotna ideja projekta predstavi nekoliko drugače. Če si še tukaj sprejet, si povabljen, da oddaš celoten projekt, ki je največji in najzahtevnejši zalogaj in ki smo ga brusili tako rekoč eno leto.« Če je podjetje uspešno še v tej točki, je povabljeno na končni intervju, ki traja 45 minut. Na intervjuju se v desetih minutah predstavi projekt, temu pa sledijo vprašanja petih strokovnjakov z različnih področij. »Sami smo se zelo intenzivno in resno pripravljali tudi na to zadnjo fazo, intervju, saj velik del projektov odpade tudi v tej fazi.«

Na junijski prijavni rok, ko se je prijavilo tudi podjetje IOS, je EIC prejel dobrih tisoč vlog. Na omenjeni 45-minutni intervju je bilo povabljeno 232 podjetij, na koncu je bilo izbranih 75 projektov oziroma podjetij. Torej je bila uspešnost niti ne osemodstotna. »Vse te številke jasno kažejo, da potrebuješ ne le dober oziroma odličen projekt, inovativno idejo, vizijo, pogum, voljo, odličen poslovni model, temveč tudi srečo. In vse to je IOS pri tej prijavi res imel in zato nam je uspelo. Predvsem pa vsi na IOS verjamemo v ta projekt in to vizijo,« sklene sogovornica.

V delovnem programu 2021–2027 se spodbude za razvojno naravnana, inovativna mala in srednja podjetja (MSP), ki imajo ambiciozne cilje spremeniti svetovni trg, izvajajo prek Evropskega sveta za inovacije (EIC), ki ima za celotno obdobje na voljo deset milijard evrov. Startupom in MSP je posvečen predvsem program EIC Accelerator (pospeševalnik), katerega namen je podpreti podjetja pri nadaljnjem razvoju prebojnih inovacij, ki so visoko tvegane in imajo velik potencial. Omogoča subvencije do 2,5 milijona evrov in kombinacijo z lastniškim financiranjem od 0,5 do 15 milijonov evrov iz sklada EIC. S tem denarjem je dovoljeno kriti do največ 70 odstotkov upravičenih stroškov, ki spremljajo inovacijske aktivnosti, kot so demonstracija tehnologije v relevantnem okolju, prototipiranje, testiranje, upravljanje intelektualne lastnine.