Predstavitev izrednih članov

Robert DOMINKO

Osebni podatki: rojen leta 1971, Varaždin (Hrvaška)

Izobrazba: 2002 doktorat znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; nov. 2009–julij 2010 gostujoč docent na Université de Picardie, Jules Verne, Amiens, Francija

Področja dejavnosti: različna področja raziskav in razvoja baterij; elektrokemija, raziskave in razvoj novih aktivnih materialov, razvoj novih tehnik karakterizacije ter razvoj novih konceptov na področju shranjevanja energije

Zaposlitev/kariera: 1997-1998 TKI Hrastnik (produktni inženir); 1998-2002 Kemijski inštitut (mladi raziskovalec); 2002-2006 Kemijski inštitut (postdoktorski raziskovalec); 2006-2011 Kemijski inštitut (znanstveni sodelavec); 2011-2016 Kemijski inštitut (višji znanstveni sodelavec); od leta 2016 Kemijski inštitut (znanstveni svetnik); od leta 2017 FKKT UL (dopolnilno razmerje); 2014-2015 podpredsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; 2016-2017 predsednik znanstvenega sveta na Kemijskem inštitutu; od leta 2016 član ZSV ARRS Tehnika; 2012-2016 koordinator EU-projekta z akronimom EUROLIS; 2015-2019 koordinator EU-projekta z akronimom HELIS; od leta 2018 pomočnik direktorja evropske mreže Alistore-ERI

Nagrade in priznanja: 2004 zlati znak Jozef Stefan; 2012 Preglova nagrada za izjemne dosežke na področju kemije; 2012 Prometej znanosti za odličnost v znanstvenem komuniciranju; 2013 HONDA start-up projekt (Honda Europe initiation grant); 2018 Zoisova nagrada za pomembne znanstvene dosežke

Objave in drugo: več kot 140 znanstvenih člankov v SCI-revijah; več kot 9000 citatov; 4 poglavja v znanstvenih monografijah; več kot 60 vabljenih predavanj na znanstvenih konferencah; 8 patentov

Zaposlen: znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Denis ĐONLAGIĆ

Osebni podatki: rojen leta 1970 v Mariboru
Izobrazba:
1998, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko; 2000, Doctor of Philosophy, Univeristy of Strathclyde, ZDA

Področja dejavnosti: fotonika, optični senzorji, optoelektronika, optična vlakna in valovodi, merilni sistemi in Scientist Corning Inc., ZDA; 1998–2003 docent UM-FERI; 1994–1998 asistent UM-FERI; 2003– vodja Laboratorija za elektrooptične in senzorske sistem UM-FERI; 2011– predstojnik Inštituta za avtomatiko UM-FERI; 2006–2011  član strokovnega sveta Tehnološke agencije (TIA); 2010–2015, član znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS; 2006–2017 strateški partner v podjetju Optacore optična vlakna; 2015– področni urednik revije OSA Applied Optics; 2003–2017 vodil več kakor 15 raziskovalnih ali razvojnih projektov za ugledna domača in tuja podjetja; OSA Senior member

Objave in drugo:  avtor ali soavtor več kakor 15 US-patentov,  več kakor 100 objav v mednarodnih revijah in na konferencah, od tega več kakor 60 objav v najuglednejših revijah s področja optoelektronskih in senzorskih sistemov.

Zaposlen: UM FERI-Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko računalništvo in informatiko

Robert GOLOB

Osebni podatki: rojen leta 1967, Šempeter pri Gorici
Izobrazba: 1994 doktor znanosti, področje elektroenergetskih sistemov, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: elektroenergetika, obratovanje elektroenergetskega sistema (EES), deregulacije EES, prestrukturiranja elektrogospodarstva, trgov električne energije, digitalizacija poslovanja, preobrazba poslovnih procesov, povezljivost naprav (IoT-Internet of things), dekarbonizacija energetike
Zaposlitev/kariera: 1992-1994 docent, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 1994 Fullbrightov štipendist, Georgia Institute of Technology, Atlanta; 1994-1998 predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 1998-1999 vodja pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike; 1999-2002 državni sekretar za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo; 2003-2006 direktor, Istrabenz Gorenje, d. o. o. (pozneje IGES); od 2006 izredni profesor, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani; 2006 predsednik uprave, GEN-I, d. o. o.
Nagrade in priznanja: 1994 Fullbrightov štipendist, Univerza v Atlanti (ZDA); 2009 priznanje za prispevek v gradnji slovenskega EES, CIGRE; 2012 Delova osebnost leta; 2016 podjetnik leta za vzhodno Evropo v kategoriji energija, CEO Magazine; 2018 nagrada za gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarske zbornice Slovenije
Objave in drugo: avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja EES, predavatelj na konferencah, udeleženec številnih okroglih miz na temo energetike
Pomembnejša priznanja in nagrade (ožji izbor):
– Golob, Gubina, Debs (1996): »Improved adjoint network algorithm for online contingency analyses«, Electric Power Systems Research
– Golob, Štokelj, Grgič (1998): »Neural network based water inflow forecasting«, Control Engineering Practice
– Paravan, Štokelj, Golob (2004): »Improvements to the water management of run-of-the-river HPP reservoir: Methodology and case study«, Control Engineering Practice

Zaposlen: GEN-I, d. o. o.

Japec JAKOPIN

Osebni podatki: rojen leta 1951, Brežice
Izobrazba: 1980, doktor, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), Interna klinika in Inštitut za fiziologijo
Področja dejavnosti: industrijsko oblikovanje in inženiring v navtiki. Tehnologije kompozitnih materialov. Hibridne tehnologije.
Zaposlitev/kariera: 1976–1983, Fiziološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani; 1983–, soustanovitelj J&J Design; 1988–1990, direktor prodaje in marketinga Jeanneau, Francija; 1990–, soustanovitelj Seawayja. Z bratom Jernejem avtor 260 navtičnih projektov, na podlagi katerih je bilo izdelanih pri 60 ladjedelnicah v 28 državah več kot 60 000 jadrnic in motornih jaht v vrednosti več kot 3 mrd. EUR.
Nagrade in priznanja: 38 nagrad Barka leta v 9 državah, številne nagrade za inovacije in oblikovanje po svetu
Objave in drugo: 65 znanstvenih del s področja kardiologije
Zaposlen: J&J Design

Borut KELIH

Osebni podatki: rojen leta 1958, Jesenice
Izobrazba: 1988, magister elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: biokibernetika, elektronika, elektrotehnika, LED-tehnologija
Zaposlitev/kariera: 1982-1990, raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 1991-2008, ustanovitelj in generalni direktor družbe LEA, d. o. o.; 2008-, svetovalec direktorja, partner družbe LEA, d. o. o.
Nagrade in priznanja: 1981, Prešernova nagrada za študente; 2006, Gorenjska gazela za najboljše hitro rastoče podjetje v regiji; pečat občine Radovljica za prispevek pri odpiranju delovnih mest in prispevek h gospodarskemu napredku občine
Objave in drugo: 3 znanstveni članki; 10 referatov na mednarodnih konferencah; 1 poglavje v knjigi; 9 patentov; ustanovitelj in direktor podjetja LEA, d. o. o., podjetja za razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme z lastnim razvojnim oddelkom; podjetje razvija in proizvaja elektronske naprave, kot so: elektronske tečajne liste za banke, digitalne ure, športni semaforji, sistemi za obveščanje potnikov v prometu, LED-prikazovalniki za vodenje prometa, za parkirišča in mobilno prometno signalizacijo
Zaposlen: LEA, d. o. o., Lesce in  LEAN, d. o. o., Lesce
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Spomenka KOBE

Osebni podatki: rojena leta 1947, Maribor

Izobrazba: 1991, doktorat, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo) Univerze v Ljubljani; od 1989 do 1990 eno leto strokovno izpopolnjevanje (University of Twente, Enschede the Netherlands); 1996–1997, gostujoča znanstvenica (University of Western Australia, Perth, Avstralija).

Področja dejavnosti: trajnomagnetni materiali na osnovi redkih zemelj in elementov prehoda, magnetokalorični materiali,  intermetalne zlitine – tanke plasti in nanostrukture, kompleksne zlitine, vpliv procesiranja in mikrostrukture na fizikalne lastnosti, uporaba trajnih magnetov za čistejše okolje.

Zaposlitev/kariera: 1973–1974, vodja analitskega laboratorija v tovarni Svit Kamnik; 1974–1989, znanstvena sodelavka na IJS; 1990–1996, vodja skupine za magnetne materiale; 1990–2002, višja znanstvena sodelavka na IJS; 2001, Evropska ekspertinja in evalvatorka; od 2001 dalje vodja Odseka za nanostrukturne materiale IJS; 1997–2003, vodja skupine Prašna metalurgija in Intermetalne zlitine; 1997–2011, docentka in izredna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; od 2002 dalje članica akademskega zbora Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana; od 2003 dalje znanstvena svetnica na IJS; od 2003 dalje vodja nacionalnega raziskovalnega programa  “Nanostrukturni materiali”; od 2004 dalje članica IO Slovenske inženirske asociacije SATENA; 2009–2017, članica Znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan«;  od 2012 dalje redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2013–2014, podpredsednica Slovenske inženirske asociacije SATENA; 2014–2015, predsednica slovenske inženirske asociacije SATENA; 2017, članica Upravnega odbora mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, 2017, izredna članica Inženirske akademije Slovenije.

Nagrade in priznanja: 1987 in 1989 inovacijski nagradi za prenos novih tehnologij v proizvodnjo (Iskra Feriti); 1987, nagrada za najboljši poster EMMA’87, Salford, Anglija; 1987, državna nagrada za vrhunske dosežke v znanosti (zdaj Zoisova nagrada); 1992, državna nagrada za patent s prenosom v proizvodnjo (zdaj Puhova nagrada); 1992, nagrada za najboljšo inovacijo na Mednarodnem obrtnem sejmu Celje.

Objave in drugo: Več kot 160 znanstvenih člankov v SCI-revijah; 7 poglavij v znanstvenih monografijah; več kot 300 prispevkov v obliki vabljenih predavanj, predavanj ali posterjev na znanstvenih konferencah; 6 patentov (3 EP); koordinatorka evropskega projekta ROMEO (4 mio. EUR); članica Slovenskega kemijskega društva, Slovenskega društva za materiale, MIDEM; Member European Ceramics Society, European Powder Metallurgy Association, Magnetic Refrigeration Association, Member of International Workshop on Rare-Earth Magnets and their Applications and International Symposium on Magnetic Anisotropy and Coercivity in Rare-Earth Transition Metal Alloys.

Zaposlena: Institut »Jožef Stefan«

Hubert KOSLER

Osebni podatki: rojen. l. 1959 v Ljubljani
Izobrazba: 1983, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, naziv: univ. dipl. ing
Področja dejavnosti: vodenje projektov, postavitev in vodenje proizvodnega podjetja za proizvodnjo robotskih celic v Ribnici, postavitev orodjarne s CAD/CAM podporo, implementacija vitke proizvodnje (Lean), sodelovanje pri razvoju triangulacijskega sistema za robotsko sledenje zvarnega roba, razvojno delo na področju Laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje, integracija industrijskih robotov za potrebe daljinskih laserskih obdelovalnih procesov s podporo adaptivnih sistemov
Zaposlitev/kariera: Od leta 1985 do leta 1988 ISKRA AVTOMATIKA TOZD AVN vodja projektov, od 1988 do 1990 pomočnik stečajnega upravitelja in vodja oddelka za inženiring v TOZDA AVN v stečaju, od 1990 soustanovitelj in direktor firme MOTOMAN ROBOTEC Ribnica (danes se firma imenuje YASKAWA SLOVENIJA d.o.o.), od 1996 soustanovitelj in direktor proizvodne firme YASKAWA RISTRO Ribnica, od leta 2009 do danes član upravnega odbora YASKAWA EUROPE GmbH, od 2010 direktor firme YASKAWA CZECH s.r.o. v Pragi
Nagrade in priznanja: Nacionalno srebrno priznanje 2013 za inovacijo Robotska varilna celica s sistemom strojnega vida MotoSENSE, Nagrada GZS 2013 za izjemne gospodarske dosežke, regijski finalist za Gazele 2012 in 2013
Objave /Inovacije: Soavtor številnih strokovnih člankov in znanstvenih prispevkov v zvezi z robotiko, postavitev prve Laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje – skupaj z Fakulteto za strojništvo Ljubljana; razvoj Laserskega sistema za REMOTE LASER WELDING za ROBOTSKE INTEGRACIJE
Vodstvene izkušnje: vodenje in izvedba projektov, pomočnik stečajnega upravitelja, vodja oddelka za inženiring, soustanovitelj in direktor firme MOTOMAN ROBOTEC Ribnica (danes se firma imenuje YASKAWA SLOVENIJA d.o.o.); soustanovitelj in direktor proizvodne firme YASKAWA RISTRO Ribnica, član upravnega odbora YASKAWA EUROPE, direktor firme YASKAWA CZECH s.r.o. v Pragi,
Zaposlen: Yaskawa Slovenija d.o.o., Lepovče 23, Ribnica

Aleš KRAINER

Osebni podatki: rojen leta 1942, Ljubljana

Izobrazba: 1968 univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; 1990 doktor tehničnih znanosti, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Področja dejavnosti: razvil je nove metode načrtovanja in oblikovanja konstrukcijskih sklopov in zgradbe kot celote na podlagi sistemske analize v okviru bioklimatskih principov kot odziv na probleme, ki so se v letih 1974 in 1976 pojavili ob energetskih krizah, in jih razširil ob sodelovanju s področji fizike (prof. R. Kladnik) in kemije materialov (prof. B. Orel) ter kontrolnih sistemov (prof. I. Škrjanc) in okoljskega zdravja. Osredotočil se je predvsem na nizkotemperaturne eksergijske sisteme, na vpliv, ki ga imata dnevna svetloba in osončenje stavbe, v večini povezanih v okviru ciber-fizičnih sistemov s kontrolnimi sistemi na podlagi mehke logike in okoljskega zdravja. Smer razvoja bioklimatske orientacije grajenega bivalnega in delovnega prostora je nakazal v publikacijah »Toward smart buildings« leta 1993 in »Light and thermal energy coordination in buildings« leta 1997

Zaposlitev/kariera: 1969 Projektivni biro SGP Grosuplje; 1969-1970 v okviru služenja vojaškega roka je sodeloval pri projektiranju in izvajanju sanacij objektov poškodovanih ob potresu leta 1969 na Vojnogradževinski komandi Banjaluka; 1970-1973 Projektivni biro Stavbenik Koper v Ljubljani; 1995-2013 FAGG in FGG UL, Oddelek za gradbeništvo, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente (KSKE) – 1973 asistent, 1991 docent, 1996 izredni profesor, 2006 znanstveni svetnik, 2007 redni profesor za področje Stavbarstvo; 1984-1986, 1998-2013 predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente; 2001-2005 predsednik Akademskega zbora FGG UL; 2006 iniciator in vodja priprave novega študijskega programa Stavbarstvo BA; 2007 Stavbarstvo MA; 2013 upokojen

Objave in drugo: 17 mednarodnih raziskovalnih projektov; 50 izvirnih znanstvenih člankov; 2 pregledna znanstvena članka; 103 objavljeni znanstveni prispevki na konferenci; 11 samostojnih znanstvenih in strokovnih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji; 2 znanstveni, 7 strokovnih monografij; 40 končnih poročil o rezultatih raziskav v SI: 2 raziskovalna programa: Obnovljivi viri energije, Gradbene konstrukcije in gradbena fizika (skupaj z D. Begom); 2 patenta; 5+1 mentor pri doktorskih disertacijah; 25 vabljenih predavanj v tujini; član več kot 20 odborov na mednarodnih znanstvenih konferencah; gostujoči profesor: Architectural Association Graduate School, Environment & Energy Studies Programme, UK, Kobe Design University, JP; 1998 predsednik Second International ISES Europe Solar Congress, Portorož, 1998;

Priznanja: zlata plaketa ob 90. letnici UL FGG; priznanje UL FAGG ob njeni 60-letnici; 1970 medalja za vojne zasluge

Zaposlen: upokojen

Zdravko KRAVANJA

Osebni podatki: rojen leta 1957, Maribor

Izobrazba: 1990 doktor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru

Področja dejavnosti: kemijska tehnika, procesno sistemsko inženirstvo (sinteza procesov, optimiranje procesov, dinamika procesov, razvoj algoritmov, modeliranje in simuliranje, računalniško programiranje, sinteza trajnostnih sistemov, procesna fleksibilnost, operacijske raziskave, razvoj indikatorjev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva)

Zaposlitev/kariera:

2011-2015 predsednik SATENE; od 1984 na Univerzi v Mariboru: 2015 dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, 2001 redni profesor za predmetno področje kemijsko inženirstvo, 1999-2002 član upravnega odbora Univerze v Mariboru, 2000-2015 prodekan za izobraževalno dejavnost, od 2008 vodja Laboratorija za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, od 2008 vodja programske skupine P2-0032 Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj

Pretekla zaposlitev: 1981-1984 Tovarna dušika Ruše, proizvodnja korunda in karborunda;  gostovanja na tujih univerzah: 1988-1989 raziskovalec na univerzi Carnegie Mellon (več kot eno leto), Pittsburgh, PA, ZDA, 1997 vabljeni profesor na univerzi Carnegie Mellon, matematika v kemijski tehniki (en semester), 1998, 2007, 2010, 2012, 2015 gostujoči profesor na univerzi Danmarks Tekniske, Lyngby, različni podiplomski predmeti in tedenski tečaji

Drugi vodstveni položaji: 2007-2010 predsednik EURECHA, evropskega komiteja za uporabo računalnikov v izobraževanju kemijske tehnike; 2011-2014 predsednik organizacijskega odbora konference Slovenski kemijski dnevi (2011-2014); 2008-2009 vodja Razvojne skupine za procesne tehnologije v sodelovanju z Ministrstvom za razvoj RS; 2016 predsednik organizacijskega in znanstvenega odbora za evropski simpozij ESCAPE 26, Portorož, od 2017 podpredsednik Slovenskega kemijskega društva, od 2018 predsednik Društva univerzitetnih profesorjev Maribor

Nagrade in priznanja: 1999 srebrna medalja na 27. salonu international des inventions, Ženeva; 2010-2012 dva certifikata revije Computers and Chemical Engineering za največkrat citirane članke; 2015 Pannonia Award, Panonska univerza, Veszprem, Madžarska; 2016 Odlični v znanosti, ARRS za razvoj programa TransGen za toplotno integracijo in rekonstrukcijo velikih sistemov; 2016 srebrno priznanje GZS za inovacijo Vakuumsko sušenje muljev iz čistilnih naprav (skupaj z raziskovalci FERI in Gorenje surovina); 2017 Zoisova nagrada za vrhunske dosežke za razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov

Objave in drugo: več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov, več kot 3600 čistih citatov

Zaposlen: redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru

Marjan MAČKOŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1954, Celje
Izobrazba: 1982,univerzitetni diplomirani inženir strojništva, Visoka tehniška šola Maribor
Področja dejavnosti: CNC-tehnologija, avtomatizacija, robotizacija, poslovodenje, usposobljenost za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb
Zaposlitev/kariera: 1981–1984, vodenje in uvajanje NC-tehnologij; 1984–1989 vodenje organizacijske enote priprave proizvodnje; 1989–1991, direktor proizvodnje industrijske opreme; 1991–1996, direktor podjetja ŽŠ – ITRO, d. o. o.; 1996–1997, član uprave SŽ Metal Ravne, vodenje PE Štore; 1997–1998 tehnični direktor SŽ Jeklo Štore; september 1998–, glavni direktor SŽ Jeklo Štore (danes Štore Steel, d. o. o.);
1989–1991, sodelovanje pri reorganizaciji Železarne Štore v samostojna podjetja;
1990–1997, sodelovanje pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij Slovenskih železarn;
1997–1999, sodelovanje pri sanaciji in privatizaciji podjetja SŽ Jeklo Štore; 2003–2007, razvoj Štore Steel, d. o. o., v uspešno globalno podjetje; član upravnega odbora Regionalne zbornice Celje; član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS); predsednik upravnega odbora Združenja kovinskih materialov pri GZS; 2008–, član IAS
Nagrade in priznanja: 1977, najboljši diplomant občine Celje (diploma I. stopnje); 1978–1991, prejemnik več priznanj in nagrad za inovacije; 2012, nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke;
Zaposlen: Štore Steel, d. o. o., Štore

Marko MARINČEK

Osebni podatki: rojen leta 1963, Ljubljana
Izobrazba: 1989, diploma, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 1991, magisterij, Univerza Strathclyde, Glasgow, Velika Britanija; 2000, doktorat, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 2013, Executive education program, Univerza Chicago Booth School of Business
Področja dejavnosti: fotonika, fizika laserskih izvirov, vodenje projektov, organizacija in koordinacija razvojno/raziskovalnih procesov
Zaposlitev/kariera: 1989–, Fotona, d. d., direktor razvoja; 1993, Univerza Johns Hopkins; Center za nedestruktivno vrednotenje materialov (gostovanje); 2001–2012; Institut »Jožef Stefan« (delno), Odsek za kompleksne snovi, raziskovalni sodelavec
Nagrade in priznanja:
Objave in drugo: 20 znanstvenih člankov; 17 objavljenih prispevkov na konferencah; somentor 6 diplomantom; somentor 5 doktorandom; 5 podeljenih patentov (mednarodnih); vodenje številnih komercialno uspešnih projektov s področja laserskih sistemov za medicinske in obrambne namene
Zaposlen: Fotona, d. d.

Drago MATKO

Osebni podatki: rojen leta 1947, Trbovlje
Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1980–1982, 1984, 1985 in 1986 (skupaj 30 mesecev), podoktorsko izpopolnjevanje na Institutu za regulacijsko tehniko v Darmstadtu, Nemčija
Področja dejavnosti: avtomatika
Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL): 1971–1973, mladi raziskovalec; 1973–1977 asistent; 1977–1982, docent; 1982–1988, izredni profesor; 1988–, redni profesor; 1991–1993, prodekan za pedagoško delo; 1996–2004, predstojnik Katedre za avtomatiko; pobudnik in ustanovni član Društva avtomatikov Slovenije; 1992–1996, predsednik Društva avtomatikov Slovenije; 1995–1996 (9 mesecev) in 2003–2004 (6 mesecev), gostujoči raziskovalec na Inštitutu za vesoljske in astronavtične znanosti, Tokio, Japonska; 1996–, gostujoči profesor na univerzah v Gelsesnkirchnu, Nemčija; Bahii Blanci, Argentina; Tuzli, BIH
Nagrade in priznanja: 1972, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča; 1989, nagrada Ministrstva za znanost in tehnologijo; 2000, Vidmarjeva nagrada FE UL za pedagoško delo; 2003, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke
Objave in drugo: bibliografija Cobiss: 479 zapisov, od tega 61 izvirnih znanstvenih člankov in 114 zapisov iz časov, ko se bibliografija še ni sistematično vodila; 2 knjigi pri založbi Prentice Hall
Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Milan MEDVED

Osebni podatki: rojen leta 1960, Celje
Izobrazba: 1994, doktor, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo
Področja dejavnosti: energetika, energijski viri, preskrba z energijo, energetsko rudarstvo, proizvodnja električne energije in trgovanje z njo, ekološki in socialni vidiki rudarjenja, prestrukturiranje premogovne industrije, podzemno rudarjenje, širokočelno odkopavanje premoga, jamomerstvo, rudarske škode
Zaposlitev/kariera: 1992–1999, direktor Raziskav in razvoja v Premogovniku Velenje; 1999–2001, član poslovodnega organa v Premogovniku Velenje; 2001–2005, poslovni direktor – član poslovodstva v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2005–2007, namestnik generalnega direktorja v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2007–2011, direktor Premogovnika Velenje, d. d.; 2011–, predsednik uprave Premogovnika Velenje, d. d.; 1996–, član Slovenskega nacionalnega komiteja World Energy Council; 2003–2010, predsednik Energetske zbornice Slovenije; 2004–, član Sveta za energetiko pri SAZU; 2007–, višji predavatelj za področje geotehnologije in rudarstva na NTF UL; 2008–, član IAS; 2008–2011, član Strateškega sveta za energetiko Vlade RS; 2009–, docent na Fakulteti za energetiko Univerza Maribor; 2010–2012, predsednik NS DARS, d. d.; 2010–, predsednik NS Cinkarne Celje, d. d.
Nagrade in priznanja: 2005, SNK WEC, nagrada za uresničevanje ciljev na znanstvenoraziskovalnem, podjetniškem in razvojnem področju
Objave in drugo: 14 znanstvenih člankov; 32 objavljenih referatov in vabljenih predavanj
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Boris OREL

Osebni podatki: rojen 13. aprila 1943 v Ljubljani

Izobrazba: 1967, diploma iz tehniške fizike; 1969, magisterij iz kemije; 1972, doktorat iz kemije, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Univerza v Ljubljani, podiplomsko izpopolnjevanje: 1969, E. Davies Chemical Laboratories, Aberysthwyth (VB), (6 mesecev);  1972, Istituto di Chimica della Macromolecule, Milano (Italia) (19 mesecev); 1977, Laboratory for Raman Spectroscopy, Bradford (VB), (3 mesece); 1981, Laboratoire de Spectrochimie Infrarouge et Raman, Pariz (Francija), (3 mesece)

Področja dejavnosti: 1. IR in ramanska spektroskopija (do l. 1994); 2. priprava materialov in tankih prevlek (thin films) po sol-gel postopkih (od l. 1991 dalje):  nanokompozitni hibridi; antikorozijske prevleke; multifunkcionalne (oleo in hidrofobne) prevleke za tekstil, elektrokromne tanke plasti z interkalacijskimi lastnostmi; elektrokromna in  gasokromni »pametna  (»smart«) okna 3. spektralno selektivne prevleke za sončne absorberje.

Zaposlitev/kariera: 1967, Kemijski inštitut B. Kidrič v Ljubljani, Oddelek za strukturno kemijo; 1994, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu v Ljubljani; 1994, vodja Laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani; 1. 7. 2014 upokojen; 1979,  pridobi naziv docent za področje Strukturna kemija (FNT); 1986, izredni profesor in  2007, redni profesor na FKKT UL. Vodil ali sodeloval je pri 12 mednarodnih (EU) projektih (od l. 1996), COST512 in COST523 ter pri 10 bilateralnih projektih. Sodeloval je z domačimi industrijskimi  in tujimi partnerji. Nemško podjetje sončnih absorberjev ALANOD je odkupila dva patenta ter vzpostavila proizvodnjo sončnih absorberjev s premazi po »coil coating«- postopku (5 × 106 m2 na leto). Sodeloval je z Izraelsko-ameriškim podjetjem BrightSource pri izdelavi prevlek za sončne stolpe (solar electricity towers) (IVANPAH USA, 400MW). Je član nekaj  uredniških odborov ter soorganizator mednarodnih konferenc (EuroSun 98, (1998), IME-2nd (1998), IME-3rd (2000), IME-4th (2002), IME-6th (2004), IME- 7th (2006).

Nagrade in priznanja:

1986, nagrada fundacije Borisa Kidriča (razvoj spektralno selektivnih barvnih prevlek); 2008, Velika Preglova nagrada za življenjsko delo; 2010, Puhova nagrada za uspešno uporabo raziskovalnih rezultatov v industrijskih procesih; 2010, Zlati priznanji za inovacije (GZS) (priprava antikorozijskih korozijskih prevlek in premazov za sončne absorberje); 2010, najboljša ekoinovacija (II. mednarodna razstava inovacij (IFIA Eco Cup); 2010, nagrada za projekt prenosa tehnologije v industrijo, Technology Transfer Conference, Institut »Jožef Stefan«; 2011, 1. nagrada (deljena) za projekt prenosa tehnologije v industrijo, na Technology Transfer Conference, Institut »Jožef Stefan«; 2012, 2. najboljša inovacija na 7. Slovenskem forumu inovacij (Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije), podeljena za Tehnologijo priprave »elektrokromnih barv« za fleksibilne substrate.

Objave in drugo: COBISS: 973 enot od tega 301 znanstvenih člankov (1.01, 1.02 in 1.03) v SCI-revijah, 1 znanstvena monografija (2.01), 9 samostojnih znanstvenih sestavkov v  monografski publikaciji in  20 patentov (2 prodana v tujino) . Citati: 7 181 (vsi), 5 938 (čisti), h-indeks 44.

Zaposlen: upokojen, zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana

Marjan PIPENBAHER

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana
Izobrazba: 1981, diploma Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM); 2004–2008, podiplomski doktorski študij na FG UM
Področja dejavnosti: raziskave in razvoj na področju gradbenih konstrukcij (mostov in inženirskih objektov), vodilni in odgovorni projektant najzahtevnejših premostitvenih in drugih inženirskih objektov, predavatelj na FG UM
Zaposlitev/kariera: 1981–1991, Gradis Biro za projektiranje; 1991–, direktor, vodilni in odgovorni projektant v podjetju PONTING, Inženirski biro; 2002–, tudi direktor in raziskovalec v specializiranem konzultantskem podjetju Pipenbaher Consulting Engineers; 2004–, predavatelj na FG UM; 1984–, član Društva gradbenih konstruktorjev Slovenije; 1991–, član International Association for Bridge and Structural Engineering (IABSE); 2001–, član Tehničnega odbora za premostitvene objekte na cestah; 2004–, predsednik Združenja za beton Slovenije (ZBS); 2008–, član IAS
Nagrade in priznanja: 1989, nagrada SDGKJ (Saveza društava građevinskih konstruktora Jugoslavije); 1999, ECCS European Award for Steel Structures za most za pešce preko reke Drave na Ptuju; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju projektiranja gradbenih konstrukcij in kakovostno delo na pedagoškem področju; 2006, priznanje DRC (Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki) za izredne inženirske dosežke na področju projektiranja premostitvenih objektov in velik prispevek pri razvoju slovenske cestne stroke; 2006, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za izjemne inženirske dosežke; več prvih nagrad – zmag na mednarodnih natečajih za projektne rešitve mostov in viaduktov: 1994, Koroški most v Mariboru; 1999, most preko zaliva v Boki Kotorski, Črna gora; 2000, viadukt Črni Kal; 2005, cestni most preko Drave na Ptuju
Objave in drugo: več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov; več kot 30 vabljenih predavanj na simpozijih, kongresih, univerzah in inštitutih doma in v tujini
Zaposlen: Ponting, Inženirski biro, d. o. o.

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:

splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Boštjan PODOBNIK

Osebni podatki: rojen leta 1967, Ljubljana

Izobrazba: 1992, univerzitetni diplomirani fizik, Univerza v Ljubljani; 1997, doktorat, Univerza v Ljubljani

Področja dejavnosti: laserji in laserske mikroobdelovalne tehnologije in sistemi

Zaposlitev/kariera:

1992–1997, Institut »Jožef Stefan«, mladi raziskovalec;

1997–, LPKF Laser & Electronics, inženir in vodja razvoja laserjev in laserskih mikroobdelovalnih sistemov; 2010–, direktor družbe

Objave in drugo: 4 patenti, 26 znanstvenih člankov, 5-krat delovni mentor doktorandom

Priznanja: /

Zaposlen: LPKF Laser & Electronics, d. o. o.

Tomaž SAVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1964, Novo mesto
Izobrazba: 1989, univ. dipl. inž. elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1992, magisterij FE UL; 1998, doktorat znanosti FE UL; 2006, izpopolnjevanje na Naval Postgraduate School, Monterey, California.
Področja dejavnosti: računalniška obdelava signalov, teorija mehkih (fuzzy) množic, računalniški sistemi za podporo odločanju, simulacijski sistemi bojevanja, operacijske raziskave, strateško upravljanje virov, vodenje razvojno raziskovalnih projektov v avtomobilski industriji.
Zaposlitev / kariera: 1989, Iskra Avtomatika, Energetska elektronika Novo mesto, razvijalec / mladi raziskovalec; 1990-1992, FE UL, mladi raziskovalec iz gospodarstva; 1992-2006, Ministrstvo za obrambo, predavatelj na področju računalništva in informatike, vodja centra za operacijske raziskave, simulacije in analize, direktor sektorja za obrambno planiranje, vodja ciljnega raziskovalnega programa MIR in tehnološkega programa MIR; 2006-, TPV d.d., pomočnik predsednika uprave; 2010-2014, predsednik interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije; 2008-2010, član strokovnega sveta agencije TIA; 2008-, član Regionalnega razvojnega sveta Jugovzhodne Slovenije; 2007-2012, član strokovnega sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto; 2010-14, član senata Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto, 2012-, član upravnega odbora agencije ARRS; 2012-2014, prodekan za izobraževanje na FINI; 2015-, član strateške skupine Slovenija 5.0.
Nagrade in priznanja: 1990, Prešernova nagrada, FE UL; 1998, Srebrna plaketa Centra vojaških šol, Ministrstvo za obrambo; 2000, Srebrna medalja Slovenske vojske; 2000, Certifiacate of Appreciation, Northrup Grumman, ZDA; 2006, NATO Research and Technology Organisation (RTO) – za prispevek pri raziskavah in tehnološkem razvoju v zvezi NATO; 2012, 2013 in 2014, nacionalna Srebrna priznanja GZS za inovacije; 2015, nacionalno Zlato priznanje GZS za inovacije.
Objave in drugo: 4 izvirni znanstveni članki, 1 znanstvena monografija, 2 strokovni monografiji, 12 strokovnih člankov, preko 60 objavljenih predavanj na konferencah, 10 razvojno raziskovalnih projektov za industrijo.
Zaposlen: TPV d.d., Novo mesto

Franc SOLINA

Osebni podatki: rojen leta 1955, Celje

Izobrazba: 1987, doktorat znanosti iz računalništva, Univerza Pensilvanije, Filadelfija, ZDA; 1982, magisterij iz elektrotehnike, Univerza v Ljubljani; 1979, diplomirani inženir elektrotehnike, Univerza v Ljubljani.

Področja dejavnosti: računalniški vid, segmentacija in rekonstrukcija 3D modelov iz globinskih slik, uporabniški vmesniki, uporaba računalniškega vida v dediščinski znanosti, novi mediji, produkcija interaktivnih umetniških instalacij.

Zaposlitev: 1988-1993, docent; 1993-1998, izredni profesor; od 1998 redni profesor za računalništvo in informatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

Zadolžitve: 1991-2019, ustanovil in vodil Laboratorij za računalniški vid na Fakulteti za računalništvo in informatiko; 1996-1999, prodekan za raziskovalno delo, Fakulteta za računalništvo in informatiko; 2000-2006, nacionalni koordinator za področje računalništva in informatike, Ministrstvo za znanost in tehnologijo; 2006-2010, dekan Fakultete za računalništvo in informatiko; 2010-2011, član Strateškega sveta za informacijsko družbo Predsednika vlade  Republike Slovenije; 2010-2014, član Upravnega odbora Inštituta Jožef Stefan; od 2012 predavatelj na študijskem programu 2. stopnje Video in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani.

Nagrade in priznanja: 1982, Nagrada sklada Borisa Kidriča; 1983, Fulbrightova štipendija; 1988, nagrada Morris in Dorothy Rubinoff za najboljši doktorat iz računalništva na Pensilvanski univerzi; 2002, Fellow IAPR; 2006, Zlata plaketa Univerze v Ljubljani; 2012, Nagrada “Donald Michie and Alan Turing” za življenjsko delo; 2018, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Objave in drugo: Več kot 200 recenziranih znanstvenih člankov; več kot 4300 citatov in h-indeks 25 na Google učenjaku.

Članstvo: IEEE, IAPR, ICOMOS, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (DLUL).

Umetniške razstave: 20 skupinskih in 3 samostojne s področja novih medijev in kiparstva

Zaposlen: Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Solina

Konrad STEBLOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1951, Celje
Izobrazba: 2007, doktor, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM), Inštitut za računalništvo
Področja dejavnosti: industrijska elektronika, vgrajeni sistemi, računalništvo in mikroračunalništvo
Zaposlitev/kariera: 1975-1981, razvojni inženir, TV in računalniška periferna oprema v Gorenju, Velenje; 1981-1985, vodja razvoja, mikroračunalniški sistemi v Gorenju, Velenje; 1985–1989, vodja razvoja, računalniška periferna oprema, v Iskri Delta, Ljubljana; 1989–1993, projektni vodja, digitalna TV v Gorenju, Velenje; 1993–2000, vodja razvoja, barvni TV v Elektroniki, Velenje; 2000–2012, vodja razvoja, elektronika za belo tehniko in inteligentni dom, v družbi Gorenje, d. d., Velenje; od 2013 upokojitev
Nagrade in priznanja: 2 nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 2003, inovator Gorenja 2003, zlato priznanje GZS za najboljšo inovacijo leta 2012 (skupina inovatorjev Gorenja)
Objave in drugo: 8 znanstvenih in strokovnih člankov; 10 konferenčnih prispevkov; 7 znanstvenih poročil; 2 patenta in 5 prijav.
Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Igor ŠKRJANC

Osebni podatki: rojen 1963 v Ljubljani.

Izobrazba: 1988, diplomirani inženir elektrotehnike; 1991, magister; 1996, doktorat, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL).

Področja dejavnosti: adaptivni sistemi, prediktivni sistemi vodenja in avtonomni mobilni sistemi.

Zaposlitev kariera: 1988-1991, mladi raziskovalec FE UL; 2008, redni profesor na področju elektrotehnike; 2008, vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko; 2015, predstojnik Katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko.

Nagrade in priznanja: 1988, nagrada za najboljše diplomo s področja avtomatike, Bedjaničevo nagrado; 2007, Vodovnikova nagrada Fakultete za elektrotehniko za izjemne znanstvene dosežke na področju inteligentnega vodenja; 2008, Zoisovo priznanje za raziskovalno delo na področju računalniške inteligence v vodenju; 2009, Humboldtova raziskovalna štipendija za raziskavanje na Univerzi v Siegenu; 2012, 1. mesto na tekmovanju iz učenja na osnovi podatkov, ki ga organizira IEEE Computational Society v okviru IEEE World Congress on Computational Intelligence v Avstraliji; 2013 prva nagrada za najboljši prispevek na IEEE International Conference on Cybernetics v Lausanne, Švica; 2017, prva nagrada na tekmovanju Autonomous Learning Machines Competition (ALMA), ki ga je organizirala IEEE SMC; 2019 Senior Member IEEE; 2008, Humboldt research fellow; 2016, JSPS research fellow; 2017, 2021 Chair of Excellence na Univerzi Carlos III v Madridu.

Objave in drugo: Objavil je 127 prispevkov s faktorjem SCI in 33 prispevkov v revijah. Je soavtor in avtor 14 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v znanstvenih monografijah v mednarodnem prostoru in soavtor dveh znanstvenih monografij z naslovom Predictive approaches to control of complex systems, ki jo je objavil Springer in Wheeled Mobile Robotics, From Fundamentals Towards Autonomous Systems, ki jo je izdal Elsevier, Butterworth- Heinemann. Je tudi avtor in soavtor 230 konferenčnih člankov, imel je 37 vabljenih predavanj na tujih univerzah. Prav tako je mentor pri 9 doktorskih disertacijah, 2 magistrskih nalogah in 37 diplomskih delih. Je somentor pri 2 doktorskih disertacijah in 5 magistrskih nalogah. Je avtor in soavtor pri 20 univerzitetnih učbenikih in drugih gradivih z recenzijo, sodeloval ali vodil je 45 mednarodnih in domačih projektov, in je soavtor  5 mednarodnih patentov in 2 patentnih prijav. Je tudi član Odbora za standarde IEEE CIS, IFAC TC 3.2 Computational Intelligence in Control Committee in član Inženirske akademije Slovenije, Slovenskega društva za simulacijo in modeliranje in Društva za avtomatiko Slovenije. Je tudi pridruženi urednik pri IEEE Transaction on Neural Networks and Learning System, IEEE Transaction on Fuzzy Systems, reviji Evolving Systems in International journal of artificial intelligence. Leta 2017 je organiziral IEEE konferenco Evolving and Adaptive Intelligent Systems – EAIS 2017.

Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Povezava na Sicris: SICRIS Dr. Škrjanc Igor

Uroš URLEB

Osebni podatki: rojen leta 1957, Novo mesto

Izobrazba: 1980 magister farmacije; 1982 magister kemijskih znanosti; 1987 doktor kemijskih znanosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL); 1989, 1996 postdoktorski študij, Alexander Von Humboldt Fellow, Univerza v Heidelbergu

Področja dejavnosti: odkrivanje novih učinkovin – antibiotikov, razvoj generičnih zdravil, razvoj podobnih bioloških in bioloških zdravil, digitalizacija tehničnih razvojnih procesov, uporaba podatkovnih znanosti in modeliranja v razvoju bioloških zdravil, razvoj biotehnoloških procesov, razvoj analitskih metod za biološka zdravila in razvoj metod analitske karakterizacije, razvoj formulacij bioloških zdravil in razvoj proizvodnih procesov bioloških zdravil

Zaposlitev/kariera: 1980-2000 Univerza v Ljubljani, asistent, docent, izredni in redni profesor na Fakulteti za farmacijo; 2000-2002 član uprave za razvoj in raziskave, Lek farmacevtska družba, d. d.; 2002-2008 direktor raziskovalne enote Raziskave učinkovin, Lek farmacevtska družba, d. d.; 2008-2012 glavni raziskovalni direktor v Razvoju farmacevtskih izdelkov, Sandoz International, Nemčija; 2012-2016 globalni vodja razvoja biofarmacevtike, Sandoz Biopharmaceuticals; 2016-2018 globalni vodja razvoja podobnih bioloških zdravil, Novartis Biologics Technical Development and Manufacturing; od 2018 globalni vodja razvoja podobnih bioloških zdravil, Novartis Technical Research & Development; od 2019 član uprave za razvoj in raziskave, Lek farmacevtska družba, d. d.; od 2000 redni profesor, dopolnilno zaposlen na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

Objave in drugo: več kot 100 znanstvenih objav, 4 monografije v mednarodnih publikacijah; 20 podeljenih patentov, številna interna raziskovalna in razvojna poročila; vodja dveh ARRS raziskovalnih programov med letoma 2004 in 2017; mentor 22 doktorantom, 6 magistrantom in 49 diplomantom; od 2019 član upravnega odbora NIB

Priznanja: 2012 Sandozova nagrada za odličnost; 2019 izvoljen za izrednega člana IAS

Zaposlen: Lek farmacevtska družba, d. d.

Peter VENTURINI

Osebni podatki: rojen leta 1966 v Ljubljani
Izobrazba: 1996, doktor kemijskih znanosti, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; 2000, MBA (Master of Business Administration), University of Kansas, ZDA
Področja dejavnosti: funkcionalni premazi, uporaba nanomaterialov, nadzorovano sproščanje zdravilnih učinkovin
Zaposlitev/kariera: 1991–1996, asistent podiplomec, Institut »Jožef Stefan«; 1992–1993 raziskovalec, Institute for Polymers and Organic Solids, University of California Santa Barbara (ZDA); 1996–1999, Vodja projekta, Lek, d. d.; 1999–2008, direktor, Kemijski inštitut Ljubljana; 2008 –, pomočnik predsednika Uprave za raziskave in razvoj, Helios Domžale, d. d.; docent za področje tehniške kemije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru; Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (član Upravnega odbora 2004–2005, predsednik Upravnega odbora 2009–2012); Ustanova Hiša eksperimentov (predsednik Upravnega odbora 2002–12012); Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije (predsednik Sekcije za zaposlovanje in kadre od 2009); Evropska znanstvena fundacija, Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (član 2003–2008, član ožje delovne skupine 2005–2008)
Nagrade in priznanja – Krkina nagrada (1990), študentska Prešernova nagrada FKKT (1990), zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Ljubljana (2005), Lekov inovator 2005, priznanje Ustanove Slovenske znanstvene fundacije za leto 2007, zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije (2012), srebrno priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije (2012)
Objave in drugo: 25 znanstvenih člankov, h-indeks = 11, 3 patenti, mentor 3 doktorandom (1 delovni) in 2 magistrandoma (1 delovni)
Zaposlen: Helios Domžale, d. d.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813103249-12363.html

 

Blaž ZUPAN

Osebni podatki: rojen leta 1968 v Postojni

Izobrazba: 1997, doktorat, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko; 1993, magisterij, University of Houston, Department of Computer Science; 1991, diploma, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.

Področja dejavnosti: umetna inteligenca, strojno učenje, bioinformatika

Zaposlitev/kariera: 1992–1997, mladi raziskovalec, Institut »Jožef Stefan«; 1993, asistent, University of Houston; 1997–2000, raziskovalec, Institut »Jožef Stefan«; 1999, docent, izredni in kasneje redni profesor, Univerza v Ljubljani; 2000–, gostujoči profesor, Baylor College of Medicine, Houston; 2008–2009 gostujoči profesor, Università degli studi di Pavia, Italija

Nagrade in priznanja: 2017, 2016, 1015, 2012, 2011, »Najprofesor« (po izboru študentov UL FRI); »New Europe 100 Challenger« (uvrstitev na seznam evropskih inovatorjev, Res Publica, Google in Finantial Times); 2013, Fulbrightov štipendist; 2011, zlata plaketa Univerze v Ljubljani; 2010 Zoisovo priznanje; 1999, zlati znak IJS.

Objave: Več kot 90 znanstvenih člankov v SCI-revijah; več kot 3 500 citatov.

Drugo: razvija, poučuje in uporablja metode na področju strojnega učenja dela že več kot 20 let. Je redni profesor na Univerzi v Ljubljani in izredni profesor na medicinski fakulteti Baylor College of Medicine v Houstonu. Verjame, da so enostavna orodja, ki jih lahko kdor koli uporabi za razumevanje podatkov, bistvenega pomena za napredek človeštva in demokracije. Njegova skupina na Univerzi v Ljubljani razvija program Orange (http://orange.biolab.si), ki je med najbolj znanimi in razširjenimi odprtokodnih orodij za podatkovno analitiko. Prav tako uživa v pisanju scenarijev za videoposnetke na YouTube-u (http://youtube.com/orangedatamining), ki razlagajo znanost o podatkih, ter pripravlja in vodi tečaje, ki uvajajo podatkovno znanosti v obliki praktičnih delavnic in ki na intuitiven in praktičen način pojasnijo sicer kompleksne algoritme s področja strojnega učenja in vizualizacije podatkov.

Zaposlen: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Jure ZUPAN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba: 1972, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za fiziko) Univerze v Ljubljani; 1975, znanstveno izpopolnjevanje na ETH v Zürichu, Švica; 1978, znanstveno izpopolnjevanje na NIH/EPA Bethesda, Maryland, ZDA.
Področja dejavnosti: kemometrija, statistika, nevronske mreže, povezava med strukturami spojin in njihovimi lastnostmi, grupiranje velikega števila kompleksnih podatkov, jezikoslovni problemi (pregibnost slovenskih besed, pomenske mreže), raziskave konteksta besedil.
Zaposlitev/kariera: 1963–1973, asistent na Odseku za keramiko na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1967–1973, Kemijski inštitut, Ljubljana (KI); 1974–2005 in 2008–, vodja Laboratorija za kemometrijo na KI; 1996–2005, znanstveni svetnik na KI; 1990–1993 in 1998–2000, član Sveta za znanost in tehnologijo (SZT); 1998–, tajnik Častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju; 1998–2000, predsednik Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta (NZRS); 2001–2003, podpredsednik NZRS; 2004–2007, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS; 1982, gostujoči profesor na Arizona State University, Tempe, ZDA; 1988–, redni profesor na FKKT UL; 1988, gostujoči profesor na FABI, Vrije Universiteit Brussels, Belgija; 1990–1992, gostujoči profesor (3 mesece letno) na Technische Universität München, Nemčija; 1995, gostujoči profesor na University Rovira i Virgili, Tarragona, Španija, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg).
Nagrade in priznanja: 1979, nagrada Sklada Borisa Kidriča skupaj s sodelavci Matejem Penco, Markažem Razingerjem in Bojanom Barličem; 1991, Kidričeva nagrada
Objave in drugo: več kot 180 člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah in časopisih; avtor 5 znanstvenih monografij; urednik 2 znanstvenih monografij; urednik in sourednik 2 zbornikov s konferenc; knjiga Nevronske mreže za kemike, ki jo je napisal s prof. Gasteigerjem, je bila prevedena v japonščino (1994) in kitajščino (2000); citiran v bibliografskih bazah z več kot 2 000 SCI-citati; organizator in član programskih odborov precejšnjega števila konferenc; član uredniških odborov 5 revij; 1992–, član uredniškega odbora ACS Book Series on Computers in Chemistry; 2009, monografija Kemometrija in obdelava eksperimentalnih podatkov (v slovenščini).
Zaposlen: upokojen, zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana

Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Robert ŽERJAL

Osebni podatki: rojen 7.1.1950, Branik
Šolska izobrazba: 1973, univ. dipl. ing. tehniške fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani
Področje dejavnosti: vžigalni sistemi motorjev z notranjim zgorevanjem, mehatronski sistemi v avtomobilski industriji, avtomatizacija merilnih in kontrolnih procesov, obnovljivi viri energije in njihovo pretvarjanje, sistemi kakovosti in poslovne odličnosti, projektno vodenje
Zaposlitev/kariera: Iskra Avtoelektrika / Letrika, Šempeter pri Gorici, 1973-1977 pripravnik-razvijalec, 1977-1980 Vodja sektorja za organizacijo in informatiko, 1980-1985 Pomočnik glavnega direktorja, 1985-1990 Glavni direktor, 1990-1993 Pomočnik glavnega direktorja za kakovost, 1993-2011 Direktor Inštituta za električne rotacijske sisteme, 2011- Izvršni direktor za strateški razvoj skupine Letrika, 2008- član Strateškega sveta za tehnološki razvoj RS pri GZS, 2000-2012 član Strokovnega sveta visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega središča VIRS Nova Gorica, 2000- član Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici, 2000- član Programskega sveta Primorskega tehnološkega parka PTP, 2000- član Upravnega odbora tehnološkega centra TECES Maribor, 2011-član Strokovnega sveta RC SiEVA, 2014- član Sveta CO NAMASTE
Inovacije: soavtor vrste inovacij in patentov na področju mehatronskih sistemov in električnih pretvornikov
Vodstvene izkušnje: vodenje velikega podjetja in skupine podjetij, vodenje visokotehnološkega RR podjetja, vodenje RR Inštituta, vodenje inovacijskih projektov, vodenje projektov strateškega razvoja podjetij
Zaposlen: Letrika d.d
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140903114822-05225.html