Predstavitev izrednih članov | Inženirska akademija Slovenije

Predstavitev izrednih članov

Janez BEŠTER

Osebni podatki: rojen leta 1955, Zg. Besnica
Izobrazba: 1995, doktorat znanosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: telekomunikacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), komunikacijska omrežja in storitve, multimedija, IKT v izobraževanju in e-izobraževanju
Zaposlitev/kariera: 2008–, redni profesor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); predstojnik Laboratorija za telekomunikacije (LTFE); 2001–, član senata FE UL; 2007, gostujoči profesor, TU Graz; pobudnik, ustanovni član in predsednik projektnega sveta Tehnološke mreže ICT; ustanovni član Centra odličnosti IKT in Kompetenčnega centra OpComm; predsednik programskega sveta Mobitelove akademije; član raziskovalne skupine Algoritmi in optimizacijski postopki v telekomunikacijah; predsednik programskega sveta Hevreka!; strokovni koordinator platforme eMobilnost; podpredsednik Zveze za tehnično kulturo Slovenije; pobudnik in ustanovni član Visokošolskega inovacijskega središča – Tehnološki Design Center; član upravnega odbora testnega laboratorija Sintesio.
Objave: več kot 610 del, od tega 16 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah z SCI ter raziskovalnih del v obsegu več kot 290 enot; 9 citatov; 13 patentnih prijav in 1 patent; mentor več kot 200 diplomantom, 47 magistrandom in 11 doktorandom; član mednarodnih odborov strokovnih organizacij IEEE Communications Society, IEEE Computer Society, IEICE, IFIP, AAATE, AACE, ACM, Telemenagement Forum
Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Japec JAKOPIN

Osebni podatki: rojen leta 1951, Brežice
Izobrazba: 1980, doktor, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), Interna klinika in Inštitut za fiziologijo
Področja dejavnosti: industrijsko oblikovanje in inženiring v navtiki. Tehnologije kompozitnih materialov. Hibridne tehnologije.
Zaposlitev/kariera: 1976–1983, Fiziološki inštitut Medicinske fakultete v Ljubljani; 1983–, soustanovitelj J&J Design; 1988–1990, direktor prodaje in marketinga Jeanneau, Francija; 1990–, soustanovitelj Seawayja. Z bratom Jernejem avtor 260 navtičnih projektov, na podlagi katerih je bilo izdelanih pri 60 ladjedelnicah v 28 državah več kot 60 000 jadrnic in motornih jaht v vrednosti več kot 3 mrd. EUR.
Nagrade in priznanja: 38 nagrad Barka leta v 9 državah, številne nagrade za inovacije in oblikovanje po svetu
Objave in drugo: 65 znanstvenih del s področja kardiologije
Zaposlen: samozaposlen

Venčeslav KAUČIČ

Osebni podatki: rojen leta 1950, Veliki Brebrovnik (Jeruzalem, Ormož).
Izobrazba: 1977, doktor znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (UL FNT). Katedra za anorgansko kemijo, 2 leti podoktorsko izpopolnjevanje (University of Leicester, Anglija), od 1989 do 2010 več mesecev gostujoči profesor (University of Manchester).
Področja dejavnosti: anorganski porozni materiali, katalizatorji, kristalografija, rentgenska difrakcija.
Zaposlitev/kariera: 1973–1980, asistent, 1980–1985, docent, 1986–1991 izredni profesor in od 1992 redni profesor za področje anorganske kemije; 1973–1984 zaposlen na Katedri za anorgansko kemijo FKKT UL; 1984–1985, vodja razvojno-tehnološkega sektorja, Iskra Feriti, Ljubljana; 1988-1989, vodja strokovne službe Raziskovalne skupnosti Slovenije; 1990-1991, državni podsekretar v Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije; 1992-2012, vodja Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo, Kemijski inštitut, Ljubljana; 1995-1997 podpredsednik, 1997-2001, predsednik znanstvenega sveta Kemijskega inštituta, 1996-, predsednik Slovenskega kemijskega društva; 1994-2014, predsednik znanstvenega sveta Slovenske znanstvene fundacije; 1997-1999, član izvršnega odbora Evropske znanstvene fundacije; 1999-2005, COST tehnični odbor za kemijo; 2005-2014, COST domenski odbor za kemijo, molekulske vede in tehnologijo; 2012-, IUPAC CHEMRAWN odbor (od 2014 titularni član); 1999-2004, nacionalni koordinator za področje kemije; 2004-2005, predsednik ZRS za področje NAMA ved; 2010-, ENMIX, Evropski inštitut odličnosti na področju poroznih materialov (od 2012 podpredsednik).
Nagrade in priznanja: 1997, Državna nagrada za vrhunske dosežke v znanosti (zdaj Zoisova nagrada); 2001, Hanuševa medalja za pomembne dosežke na področju kemije (Češko kemijsko društvo); 2009, zahvala in priznanje Slovenske znanstvene fundacije; 2011, častno članstvo v Avstrijskem kemijskem društvu.
Objave in drugo: 165 znanstvenih člankov v SCI revijah; 1700 citatov; 10 poglavij v znanstvenih monografijah; preko 300 prispevkov v obliki vabljenih predavanj, predavanj ali postrov na znanstvenih konferencah; 2 patenta.
Zaposlen: upokojen; zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, Ljubljana.

Borut KELIH

Osebni podatki: rojen leta 1958, Jesenice
Izobrazba: 1988, magister elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: biokibernetika, elektronika, elektrotehnika, LED-tehnologija
Zaposlitev/kariera: 1982-1990, raziskovalec na Institutu “Jožef Stefan” (IJS); 1991-2008, ustanovitelj in generalni direktor družbe LEA, d. o. o.; 2008-, svetovalec direktorja, partner družbe LEA, d. o. o.
Nagrade in priznanja: 1981, Prešernova nagrada za študente; 2006, Gorenjska gazela za najboljše hitro rastoče podjetje v regiji; pečat občine Radovljica za prispevek pri odpiranju delovnih mest in prispevek h gospodarskemu napredku občine
Objave in drugo: 3 znanstveni članki; 10 referatov na mednarodnih konferencah; 1 poglavje v knjigi; 9 patentov; ustanovitelj in direktor podjetja LEA, d. o. o., podjetja za razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme z lastnim razvojnim oddelkom; podjetje razvija in proizvaja elektronske naprave, kot so: elektronske tečajne liste za banke, digitalne ure, športni semaforji, sistemi za obveščanje potnikov v prometu, LED-prikazovalniki za vodenje prometa, za parkirišča in mobilno prometno signalizacijo
Zaposlen: LEA, d. o. o., Lesce in LEAN, d. o. o., Lesce
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Hubert KOSLER

Osebni podatki: rojen. l. 1959 v Ljubljani
Izobrazba: 1983, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, naziv: univ. dipl. ing
Področja dejavnosti: vodenje projektov, postavitev in vodenje proizvodnega podjetja za proizvodnjo robotskih celic v Ribnici, postavitev orodjarne s CAD/CAM podporo, implementacija vitke proizvodnje (Lean), sodelovanje pri razvoju triangulacijskega sistema za robotsko sledenje zvarnega roba, razvojno delo na področju Laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje, integracija industrijskih robotov za potrebe daljinskih laserskih obdelovalnih procesov s podporo adaptivnih sistemov
Zaposlitev/kariera: Od leta 1985 do leta 1988 ISKRA AVTOMATIKA TOZD AVN vodja projektov, od 1988 do 1990 pomočnik stečajnega upravitelja in vodja oddelka za inženiring v TOZDA AVN v stečaju, od 1990 soustanovitelj in direktor firme MOTOMAN ROBOTEC Ribnica (danes se firma imenuje YASKAWA SLOVENIJA d.o.o.), od 1996 soustanovitelj in direktor proizvodne firme YASKAWA RISTRO Ribnica, od leta 2009 do danes član upravnega odbora YASKAWA EUROPE GmbH, od 2010 direktor firme YASKAWA CZECH s.r.o. v Pragi
Nagrade in priznanja: Nacionalno srebrno priznanje 2013 za inovacijo Robotska varilna celica s sistemom strojnega vida MotoSENSE, Nagrada GZS 2013 za izjemne gospodarske dosežke, regijski finalist za Gazele 2012 in 2013
Objave /Inovacije: Soavtor številnih strokovnih člankov in znanstvenih prispevkov v zvezi z robotiko, postavitev prve Laserske robotske celice za 3D rezanje in varjenje – skupaj z Fakulteto za strojništvo Ljubljana; razvoj Laserskega sistema za REMOTE LASER WELDING za ROBOTSKE INTEGRACIJE
Vodstvene izkušnje: vodenje in izvedba projektov, pomočnik stečajnega upravitelja, vodja oddelka za inženiring, soustanovitelj in direktor firme MOTOMAN ROBOTEC Ribnica (danes se firma imenuje YASKAWA SLOVENIJA d.o.o.); soustanovitelj in direktor proizvodne firme YASKAWA RISTRO Ribnica, član upravnega odbora YASKAWA EUROPE, direktor firme YASKAWA CZECH s.r.o. v Pragi,
Zaposlen: Yaskawa Slovenija d.o.o., Lepovče 23, Ribnica

Tamara LAH TURNŠEK

Osebni podatki: rojena leta 1947, Ljubljana
Izobrazba: 1984, doktorica znanosti, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT),3 leta podoktorsko izpopolnjevanje (Wayne State University, MI, ZDA)
Področja dejavnosti: Biokemija in molekularna biologija, matične celice, proteoliza,tumorska biologija.
Zaposlitev/kariera: 1971-1975, assitentka IJS; 1975-1980, diagnostčni laboratorij Pediatrična klinika UKC; 1985- 1988, izredna profesorica, Wazne State University, MI, ZDA; 1987-1995, znanstvena sodelavka IJS in 1991-1995, Vodja laboratorija za metastaze, Albert Eisntein Medical Center, Philadelhia, PA, USA; 1994-1996, Višja znanstvena sodelavka, IJS; 1996-2002, Vodja Oddleka za genetsko toksikologijo in biologijo raka in 1996 do sedaj, direktorica Nacionalnega instituta za biologijo; 2004-do sedaj: profesorica s področja biologije rakavih bolezni na UL (FKKT, OBBF); 2000-2010 Članica Helsinške Skupine pri EC za Ženkse v znanosti in predsednica nacionalne Komsije za enake možnosti pri Ministrtvu za šolstvo, visoko šolstvo in znanost; 2014 Predsednica Sveta za znanost in tehnologijo pri Vladi R Slovenije; 2014 Predsednica Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje;
Nagrade in priznanja: 1999, Jesenkova nagrada OBBF za delo na NIB ; 2001, Lapenjetova nagrada Slovenskega biokemijskega drušva SBD za življenjsko delo.
Objave in drugo: obsega več kot 605 enot, od tega je 120 originalnih znanstvenih in preglednih člankov, več deset strokovnih in poljudnih člankov s skupaj več kot 2500 čistih citatov (H-indeks 24). Napisala je devet poglavij za monografije Imela je desetine vabljenih predavanj na tujih univerzah in predavanj na nacionalnih in mednarodnih konferencah in 1 patent.
Zaposlena: Nacionalni institut za biologijo, Ljubljana.

Marjan MAČKOŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1954, Celje
Izobrazba: 1982,univerzitetni diplomirani inženir strojništva, Visoka tehniška šola Maribor
Področja dejavnosti: CNC-tehnologija, avtomatizacija, robotizacija, poslovodenje, usposobljenost za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb
Zaposlitev/kariera: 1981–1984, vodenje in uvajanje NC-tehnologij; 1984–1989 vodenje organizacijske enote priprave proizvodnje; 1989–1991, direktor proizvodnje industrijske opreme; 1991–1996, direktor podjetja ŽŠ – ITRO, d. o. o.; 1996–1997, član uprave SŽ Metal Ravne, vodenje PE Štore; 1997–1998 tehnični direktor SŽ Jeklo Štore; september 1998–, glavni direktor SŽ Jeklo Štore (danes Štore Steel, d. o. o.);
1989–1991, sodelovanje pri reorganizaciji Železarne Štore v samostojna podjetja;
1990–1997, sodelovanje pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij Slovenskih železarn;
1997–1999, sodelovanje pri sanaciji in privatizaciji podjetja SŽ Jeklo Štore; 2003–2007, razvoj Štore Steel, d. o. o., v uspešno globalno podjetje; član upravnega odbora Regionalne zbornice Celje; član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS); predsednik upravnega odbora Združenja kovinskih materialov pri GZS; 2008–, član IAS
Nagrade in priznanja: 1977, najboljši diplomant občine Celje (diploma I. stopnje); 1978–1991, prejemnik več priznanj in nagrad za inovacije; 2012, nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke;
Zaposlen: Štore Steel, d. o. o., Štore

Marko MARINČEK

Osebni podatki: rojen leta 1963, Ljubljana
Izobrazba: 1989, diploma, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 1991, magisterij, Univerza Strathclyde, Glasgow, Velika Britanija; 2000, doktorat, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; 2013, Executive education program, Univerza Chicago Booth School of Business
Področja dejavnosti: fotonika, fizika laserskih izvirov, vodenje projektov, organizacija in koordinacija razvojno/raziskovalnih procesov
Zaposlitev/kariera: 1989–, Fotona, d. d., direktor razvoja; 1993, Univerza Johns Hopkins; Center za nedestruktivno vrednotenje materialov (gostovanje); 2001–2012; Institut »Jožef Stefan« (delno), Odsek za kompleksne snovi, raziskovalni sodelavec
Nagrade in priznanja:
Objave in drugo: 20 znanstvenih člankov; 17 objavljenih prispevkov na konferencah; somentor 6 diplomantom; somentor 5 doktorandom; 5 podeljenih patentov (mednarodnih); vodenje številnih komercialno uspešnih projektov s področja laserskih sistemov za medicinske in obrambne namene
Zaposlen: Fotona, d. d.

Drago MATKO

Osebni podatki: rojen leta 1947, Trbovlje
Izobrazba: 1971, univerzitetni diplomirani inženir; 1973, magister; 1977, doktor, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1980–1982, 1984, 1985 in 1986 (skupaj 30 mesecev), podoktorsko izpopolnjevanje na Institutu za regulacijsko tehniko v Darmstadtu, Nemčija
Področja dejavnosti: avtomatika
Zaposlitev/kariera: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL): 1971–1973, mladi raziskovalec; 1973–1977 asistent; 1977–1982, docent; 1982–1988, izredni profesor; 1988–, redni profesor; 1991–1993, prodekan za pedagoško delo; 1996–2004, predstojnik Katedre za avtomatiko; pobudnik in ustanovni član Društva avtomatikov Slovenije; 1992–1996, predsednik Društva avtomatikov Slovenije; 1995–1996 (9 mesecev) in 2003–2004 (6 mesecev), gostujoči raziskovalec na Inštitutu za vesoljske in astronavtične znanosti, Tokio, Japonska; 1996–, gostujoči profesor na univerzah v Gelsesnkirchnu, Nemčija; Bahii Blanci, Argentina; Tuzli, BIH
Nagrade in priznanja: 1972, Prešernova nagrada za študente; 1973, nagrada Vratislava Bedjaniča; 1989, nagrada Ministrstva za znanost in tehnologijo; 2000, Vidmarjeva nagrada FE UL za pedagoško delo; 2003, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke
Objave in drugo: bibliografija Cobiss: 479 zapisov, od tega 61 izvirnih znanstvenih člankov in 114 zapisov iz časov, ko se bibliografija še ni sistematično vodila; 2 knjigi pri založbi Prentice Hall
Zaposlen: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Milan MEDVED

Osebni podatki: rojen leta 1960, Celje
Izobrazba: 1994, doktor, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo
Področja dejavnosti: energetika, energijski viri, preskrba z energijo, energetsko rudarstvo, proizvodnja električne energije in trgovanje z njo, ekološki in socialni vidiki rudarjenja, prestrukturiranje premogovne industrije, podzemno rudarjenje, širokočelno odkopavanje premoga, jamomerstvo, rudarske škode
Zaposlitev/kariera: 1992–1999, direktor Raziskav in razvoja v Premogovniku Velenje; 1999–2001, član poslovodnega organa v Premogovniku Velenje; 2001–2005, poslovni direktor – član poslovodstva v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2005–2007, namestnik generalnega direktorja v Holdingu Slovenske elektrarne, d. o. o.; 2007–2011, direktor Premogovnika Velenje, d. d.; 2011–, predsednik uprave Premogovnika Velenje, d. d.; 1996–, član Slovenskega nacionalnega komiteja World Energy Council; 2003–2010, predsednik Energetske zbornice Slovenije; 2004–, član Sveta za energetiko pri SAZU; 2007–, višji predavatelj za področje geotehnologije in rudarstva na NTF UL; 2008–, član IAS; 2008–2011, član Strateškega sveta za energetiko Vlade RS; 2009–, docent na Fakulteti za energetiko Univerza Maribor; 2010–2012, predsednik NS DARS, d. d.; 2010–, predsednik NS Cinkarne Celje, d. d.
Nagrade in priznanja: 2005, SNK WEC, nagrada za uresničevanje ciljev na znanstvenoraziskovalnem, podjetniškem in razvojnem področju
Objave in drugo: 14 znanstvenih člankov; 32 objavljenih referatov in vabljenih predavanj
Zaposlen:Premogovnik Velenje, d. d.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS

Dragan D. MIHAILOVIĆ

Osebni podatki: rojen leta 1958, Novi Sad, Jugoslavija
Izobrazba: šolanje v Ljubljani; Washingtonu, ZDA; Birminghamu, Velika Britanija; Oxfordu, Velika Britanija; 1979, diploma, University of Oxford, Velika Britanija; 1983, doktor, University of Oxford, Velika Britanija
Področja dejavnosti: fotonika, nanotehnologija in uporaba nanomaterialov in nanosistemov, posebej anorganskih molekulskih nanožic
Zaposlitev/kariera: raziskovalni svetnik na Institutu “Jožef Stefan” (IJS), vodja Odseka za kompleksne snovi; vodja raziskovalne skupine na področju eksperimentalnih raziskav novih nanomaterialov in nanosistemov z zanimivimi kvantnimi lastnostmi; 1982, asistent za fiziko na University of Oxford, Velika Britanija; 2002–, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL) ter na smeri Nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; 2004–, prodekan na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana; v Sloveniji je vpeljal nova področja kratkočasovne spektroskopije, eksperimentalne raziskave fulerenov in visokotemperaturnih superprevodnikov in pred kratkim nanoelektroniko.
Nagrade in priznanja: 1988, nagrada Sklada Borisa Kidriča; 1989–1990, Fulbrightova štipendija; 2002, Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke; 2005, vodja najboljše programske skupine v Sloveniji na področju fizike
Objave in drugo: več kot 500 del, od tega več kot 200 člankov v revijah s SCI; 2 članka v Science; 1 članek v Nature; več kot 3300 citatov; 6 patentov, od tega 3 mednarodni
Zaposlen: Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljanii
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Marjan PIPENBAHER

Osebni podatki: rojen leta 1957, Ljubljana
Izobrazba: 1981, diploma Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM); 2004–2008, podiplomski doktorski študij na FG UM
Področja dejavnosti: raziskave in razvoj na področju gradbenih konstrukcij (mostov in inženirskih objektov), vodilni in odgovorni projektant najzahtevnejših premostitvenih in drugih inženirskih objektov, predavatelj na FG UM
Zaposlitev/kariera: 1981–1991, Gradis Biro za projektiranje; 1991–, direktor, vodilni in odgovorni projektant v podjetju PONTING, Inženirski biro; 2002–, tudi direktor in raziskovalec v specializiranem konzultantskem podjetju Pipenbaher Consulting Engineers; 2004–, predavatelj na FG UM; 1984–, član Društva gradbenih konstruktorjev Slovenije; 1991–, član International Association for Bridge and Structural Engineering (IABSE); 2001–, član Tehničnega odbora za premostitvene objekte na cestah; 2004–, predsednik Združenja za beton Slovenije (ZBS); 2008–, član IAS
Nagrade in priznanja: 1989, nagrada SDGKJ (Saveza društava građevinskih konstruktora Jugoslavije); 1999, ECCS European Award for Steel Structures za most za pešce preko reke Drave na Ptuju; 2004, zlata plaketa Univerze v Mariboru za izjemne dosežke na področju projektiranja gradbenih konstrukcij in kakovostno delo na pedagoškem področju; 2006, priznanje DRC (Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki) za izredne inženirske dosežke na področju projektiranja premostitvenih objektov in velik prispevek pri razvoju slovenske cestne stroke; 2006, nagrada Inženirske zbornice Slovenije za izjemne inženirske dosežke; več prvih nagrad – zmag na mednarodnih natečajih za projektne rešitve mostov in viaduktov: 1994, Koroški most v Mariboru; 1999, most preko zaliva v Boki Kotorski, Črna gora; 2000, viadukt Črni Kal; 2005, cestni most preko Drave na Ptuju
Objave in drugo: več kot 80 znanstvenih in strokovnih člankov; več kot 30 vabljenih predavanj na simpozijih, kongresih, univerzah in inštitutih doma in v tujini
Zaposlen: Ponting, Inženirski biro, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Vasilij PREŠERN

Osebni podatki: rojen leta 1947, Maribor
Izobrazba: 1978, doktor znanosti, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, (FNT UL), metalurški odsek
Področja dejavnosti: opravljanje temeljnih in aplikativnih raziskav v naravoslovnih in tehniških vedah ter v ekologiji v družbah Slovenskih železarn na lokacijah Jesenice, Ravne in Štore; vodenje podjetja; strategija razvoja skupine in posameznih družb v skupini
Zaposlitev/kariera: 1971–1991, znanstveno delo na področju metalurgije, nato namestnik glavnega direktorja na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije (IMT); 1991–1998, član uprave Slovenskih železarn, d. d. (SŽ, danes SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.); 1998–2007, glavni direktor podjetja ACRONI, d. o. o., Jesenice; 2007–, izvršni direktor za strategijo, raziskave in razvoj ter investicije v Holdingu SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.; aktivni član v EU Interest Group: ESTEP – European Steel Technology Platform; EU Interest Group: SAG – Steel Advisory Group; ISSF – International Stainless Steel Forum – Marketing Committee; Economic and Statistic Committee; 1992–, izredni profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF UL), Oddelek za materiale in metalurgijo
Nagrade in priznanja: 2007, nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke; nagrada Borisa Kidriča za raziskovalno-razvojne dosežke; plaketa Občine Jesenice; Pantzevo priznanje za življenjsko delo na področju metalurgije
Objave in drugo: več kot 30 znanstvenih člankov, objavljenih v domačih in mednarodnih publikacijah; več kot 60 predstavitev na različnih metalurških in drugih konferencah po vsem svetu
Zaposlen: SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Dušan REPOVŠ

Osebni podatki: rojen leta 1954, Ljubljana.
Izobrazba: 1983, doktor znanosti, Florida State University, Tallahassee, Florida, ZDA.
Področja dejavnosti: algebra, analiza, parcialne diferencialne enačbe, geometrija in topologija.
Zaposlitev/kariera: 1983-1987, docent na Univerzi v Ljubljani (UL); 1988-1992, izredni profesor na UL; 1993–, redni profesor za topologijo in geometrijo na UL; 1983–, vodja skupine za topologijo, geometrijo in nelinearno analizo na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM); 1986, gostujoči profesor na University of Texas, ZDA; 1990-1991, predstojnik Oddelka za matematiko na IMFM; 1990–, predstojnik katedre za geometrijo in topologijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (PEF UL); 1991–1993, prodekan za znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost na PEF UL.
Nagrade in priznanja: 1978-1980, Fulbrightova štipendija; 1991 in 1995, priznanje Steklovskega matematičnega inštituta Ruske akademije znanosti; 1995, ambasador Republike Slovenije v znanosti; 1997, nagrada Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo (sedaj Zoisova nagrada); 1998–, član New York Academy of Sciences; 2004–, član European Academy of Sciences; 2006, vodja najboljše programske skupine v Sloveniji po izboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS; 2009, medalja Bogolyubova Nacionalne akademije znanosti Ukrajine za vrhunske rezultate v matematični znanosti; 2014, častni doktorat Univerze v Craiovi.
Objave in drugo: 2 znanstveni monografiji (Kluwer, 1998 in Chapman and Hall, 2015); 332 znanstveno-raziskovalnih člankov; 104 vabljena predavanja na mednarodnih konferencah in kongresih; 425 vabljenih predavanj na tujih univerzah in inštitutih; član uredniških odborov revij Boundary Value Problems (Springer), Mediterranean Journal of Mathematics (Birkhäuser), Nonlinear Analysis and Differential Equations (Hikari), Advances in Nonlinear Analysis (De Gruyter), International Mathematical Forum (Hikari).
Zaposlen: Pedagoška fakulteta in Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana.

Stanislav ROŽMAN

Osebni podatki: rojen leta 1948, Brežice
Izobrazba: 1972, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL)
Področja dejavnosti: razvoj in avtomatizacija hidroelektrarn; elektro-energetika; jedrska energetika v Sloveniji in v svetu: obratovanje in sistemi, jedrska varnost, inženiring, projektne spremembe, varnostna kultura, obratovalne izkušnje
Zaposlitev/kariera: 1972–1975, ISKRA – Zavod za avtomatizacijo; 1975–1982, vodja izmene v Nuklearni elektrarni Krško (NEK); 1982–1988, vodja proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško; 1988–2003, glavni direktor Nuklearne elektrarne Krško, d. o. o.; 2003–, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, d. o. o.; 1989–2002, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Atlanti, ZDA; 1997–, član glavnega sveta guvernerjev WANO-združenja; 2002–, član sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; 2005–, predsednik sveta guvernerjev WANO regionalnega centra v Parizu, Francija; ekspert v mednarodnih misijah (IAEA, WANO) za presojo varnosti obratovanja jedrskih elektrarn v Braziliji, Franciji, Finski, Rusiji
Nagrade in priznanja: 1974, nagrada Sklada Borisa Kidriča za razvojno delo; 2002, veliki znak občine Krško kot posebno družbeno priznanje; 2006, plaketa Milana Vidmarja za dosežke v elektrogospodarstvu
Objave in drugo:
predavatelj na domačih in mednarodnih strokovnih tečajih: 1988, IAEA-seminar na Kitajskem – Obratovalni standardi jedrskih elektrarn; usposabljanje operaterjev NEK doma in v ZDA; 1995–1999, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije; 1995–1999, predsednik upravnega odbora Gospodarske zbornice Posavje; 1997–, član upravnega odbora Agencije za radioaktivne odpadke
Zaposlen: Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813102907-18558.html

Tomaž SAVŠEK

Osebni podatki: rojen leta 1964, Novo mesto
Izobrazba: 1989, univ. dipl. inž. elektrotehnike, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL); 1992, magisterij FE UL; 1998, doktorat znanosti FE UL; 2006, izpopolnjevanje na Naval Postgraduate School, Monterey, California.
Področja dejavnosti: računalniška obdelava signalov, teorija mehkih (fuzzy) množic, računalniški sistemi za podporo odločanju, simulacijski sistemi bojevanja, operacijske raziskave, strateško upravljanje virov, vodenje razvojno raziskovalnih projektov v avtomobilski industriji.
Zaposlitev / kariera: 1989, Iskra Avtomatika, Energetska elektronika Novo mesto, razvijalec / mladi raziskovalec; 1990-1992, FE UL, mladi raziskovalec iz gospodarstva; 1992-2006, Ministrstvo za obrambo, predavatelj na področju računalništva in informatike, vodja centra za operacijske raziskave, simulacije in analize, direktor sektorja za obrambno planiranje, vodja ciljnega raziskovalnega programa MIR in tehnološkega programa MIR; 2006-, TPV d.d., pomočnik predsednika uprave; 2010-2014, predsednik interesnega združenja Razvojna iniciativa Slovenije; 2008-2010, član strokovnega sveta agencije TIA; 2008-, član Regionalnega razvojnega sveta Jugovzhodne Slovenije; 2007-2012, član strokovnega sveta Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto; 2010-14, član senata Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto, 2012-, član upravnega odbora agencije ARRS; 2012-2014, prodekan za izobraževanje na FINI; 2015-, član strateške skupine Slovenija 5.0.
Nagrade in priznanja: 1990, Prešernova nagrada, FE UL; 1998, Srebrna plaketa Centra vojaških šol, Ministrstvo za obrambo; 2000, Srebrna medalja Slovenske vojske; 2000, Certifiacate of Appreciation, Northrup Grumman, ZDA; 2006, NATO Research and Technology Organisation (RTO) – za prispevek pri raziskavah in tehnološkem razvoju v zvezi NATO; 2012, 2013 in 2014, nacionalna Srebrna priznanja GZS za inovacije; 2015, nacionalno Zlato priznanje GZS za inovacije.
Objave in drugo: 4 izvirni znanstveni članki, 1 znanstvena monografija, 2 strokovni monografiji, 12 strokovnih člankov, preko 60 objavljenih predavanj na konferencah, 10 razvojno raziskovalnih projektov za industrijo.
Zaposlen: TPV d.d., Novo mesto

Karin STANA KLEINSCHEK

Osebni podatki: rojena leta 1964, v Mariboru
Izobrazba: diplomirala je leta 1988 na Tehniški Fakulteti, Univerze v Mariboru s področja Tekstilne kemije. Leta 1992 je na isti Fakulteti magistrirala. Doktorirala je leta 1996 na Inštitutu za fizikalno kemijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Od leta 1997 do 1998 bila na tem istem inštitutu aktivna kor po-doktorski znanstveni sodelavec.
Področje dejavnosti: polimeri, površinska karakterizacija in modifikacija/funkcionalizacija naravnih polimerov, s poudarkom na polisaharidih in njihovih derivatih, biomedicinski materiali.
Zaposlitev/kariera: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo; redna profesorica za področje materialov; Vodja Inštituta za inženirske materiale in oblikovanje in Laboratorija za preskušanje in obdelavo polimernih materialov; od 2011 do 2015 Prorektorica za znanstveno-raziskovalno dejavnost, Univerza v Mariboru; 2011-2015: Predsednica Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru.Stalna članica znanstvenega odbora: »POLYCHAR« (International Conferences of Polymer Characterisation); Stalna članica znanstvenega odbora »ELECTROKINETIC SOCIETY«; Stalna članica znanstvenega odbora mednarodne konference EPNOE-ACS (European Network of Excellence for Polysaccharides in Cooperation with American chemical society); 2014 – 2019: Članica Upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS); 2014-2019: predstavnica Slovenije/ekspert v Programskem odboru Obzorij 2020 za področje ERC, Marie Sklodowska Curie sheme ter projektih na področju prihodnjih in prihajajočih tehnologij (FET); 2013 – 2015: Koordinatorka EU 7OP projekta Marie Curie (FP7-PEOPLE-2012-IEF), »Micro- and Nanostructured Polysaccharide Interfaces (POLY-INTER-FACES)«; od 2013: Stalna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Nagrade: Prešernova nagrada za diplomsko delo
Bibliografija: zajema več kot 800 enot, med drugim glavne poudarke: 148 znanstvenih člankov v indeksiranih revijah; več kot 20 vabljenih predavaj; 125 objavljenih predavanj v zbornikih mednarodnih znanstvenih konferenc; 220 objavljenih povzetkov predavanj v zbornikih; 8 poglavij z znanstvenih monografijah; 3 poglavja v strokovnih monografijah; 22 inovacij; 59 poročil o mednarodnih nacionalnih projektih; 6/8 patentov/ patentnih prijav; 18 mentorstev/so-mentorstev doktorskih nalog; trenutno mentor trem doktorskim študentom; Več kot 30 mentorstev diplomskim in podiplomskim študentom; menor šestim Mladim raziskovalcem.
Zaposlena: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru

Konrad STEBLOVNIK

Osebni podatki: rojen leta 1951, Celje
Izobrazba: 2007, doktor, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI UM), Inštitut za računalništvo
Področja dejavnosti: industrijska elektronika, vgrajeni sistemi, računalništvo in mikroračunalništvo
Zaposlitev/kariera: 1975-1981, razvojni inženir, TV in računalniška periferna oprema v Gorenju, Velenje; 1981-1985, vodja razvoja, mikroračunalniški sistemi v Gorenju, Velenje; 1985–1989, vodja razvoja, računalniška periferna oprema, v Iskri Delta, Ljubljana; 1989–1993, projektni vodja, digitalna TV v Gorenju, Velenje; 1993–2000, vodja razvoja, barvni TV v Elektroniki, Velenje; 2000–2012, vodja razvoja, elektronika za belo tehniko in inteligentni dom, v družbi Gorenje, d. d., Velenje; od 2013 upokojitev
Nagrade in priznanja: 2 nagradi Sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave; 2003, inovator Gorenja 2003, zlato priznanje GZS za najboljšo inovacijo leta 2012 (skupina inovatorjev Gorenja)
Objave in drugo: 8 znanstvenih in strokovnih člankov; 10 konferenčnih prispevkov; 7 znanstvenih poročil; 2 patenta in 5 prijav.
Zaposlen: upokojen
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Peter VENTURINI

Osebni podatki: rojen leta 1966 v Ljubljani
Izobrazba: 1996, doktor kemijskih znanosti, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani; 2000, MBA (Master of Business Administration), University of Kansas, ZDA
Področja dejavnosti: funkcionalni premazi, uporaba nanomaterialov, nadzorovano sproščanje zdravilnih učinkovin
Zaposlitev/kariera: 1991–1996, asistent podiplomec, Institut »Jožef Stefan«; 1992–1993 raziskovalec, Institute for Polymers and Organic Solids, University of California Santa Barbara (ZDA); 1996–1999, Vodja projekta, Lek, d. d.; 1999–2008, direktor, Kemijski inštitut Ljubljana; 2008 –, pomočnik predsednika Uprave za raziskave in razvoj, Helios Domžale, d. d.; docent za področje tehniške kemije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru; Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (član Upravnega odbora 2004–2005, predsednik Upravnega odbora 2009–2012); Ustanova Hiša eksperimentov (predsednik Upravnega odbora 2002–12012); Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije (predsednik Sekcije za zaposlovanje in kadre od 2009); Evropska znanstvena fundacija, Standing Committee for Physical and Engineering Sciences (član 2003–2008, član ožje delovne skupine 2005–2008)
Nagrade in priznanja – Krkina nagrada (1990), študentska Prešernova nagrada FKKT (1990), zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Ljubljana (2005), Lekov inovator 2005, priznanje Ustanove Slovenske znanstvene fundacije za leto 2007, zlato priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica osrednjeslovenske regije (2012), srebrno priznanje za inovacijo, Gospodarska zbornica Slovenije (2012)
Objave in drugo: 25 znanstvenih člankov, h-indeks = 11, 3 patenti, mentor 3 doktorandom (1 delovni) in 2 magistrandoma (1 delovni)
Zaposlen: Helios Domžale, d. d.
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140813103249-12363.html

Jure ZUPAN

Osebni podatki: rojen leta 1943, Ljubljana
Izobrazba: 1972, doktor, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (oddelek za fiziko) Univerze v Ljubljani; 1975, znanstveno izpopolnjevanje na ETH v Zürichu, Švica; 1978, znanstveno izpopolnjevanje na NIH/EPA Bethesda, Maryland, ZDA.
Področja dejavnosti: kemometrija, statistika, nevronske mreže, povezava med strukturami spojin in njihovimi lastnostmi, grupiranje velikega števila kompleksnih podatkov, jezikoslovni problemi (pregibnost slovenskih besed, pomenske mreže), raziskave konteksta besedil.
Zaposlitev/kariera: 1963–1973, asistent na Odseku za keramiko na Institutu »Jožef Stefan« (IJS); 1967–1973, Kemijski inštitut, Ljubljana (KI); 1974–2005 in 2008–, vodja Laboratorija za kemometrijo na KI; 1996–2005, znanstveni svetnik na KI; 1990–1993 in 1998–2000, član Sveta za znanost in tehnologijo (SZT); 1998–, tajnik Častnega razsodišča na znanstvenoraziskovalnem področju; 1998–2000, predsednik Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta (NZRS); 2001–2003, podpredsednik NZRS; 2004–2007, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS; 1982, gostujoči profesor na Arizona State University, Tempe, ZDA; 1988–, redni profesor na FKKT UL; 1988, gostujoči profesor na FABI, Vrije Universiteit Brussels, Belgija; 1990–1992, gostujoči profesor (3 mesece letno) na Technische Universität München, Nemčija; 1995, gostujoči profesor na University Rovira i Virgili, Tarragona, Španija, član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg).
Nagrade in priznanja: 1979, nagrada Sklada Borisa Kidriča skupaj s sodelavci Matejem Penco, Markažem Razingerjem in Bojanom Barličem; 1991, Kidričeva nagrada
Objave in drugo: več kot 180 člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah in časopisih; avtor 5 znanstvenih monografij; urednik 2 znanstvenih monografij; urednik in sourednik 2 zbornikov s konferenc; knjiga Nevronske mreže za kemike, ki jo je napisal s prof. Gasteigerjem, je bila prevedena v japonščino (1994) in kitajščino (2000); citiran v bibliografskih bazah z več kot 2 000 SCI-citati; organizator in član programskih odborov precejšnjega števila konferenc; član uredniških odborov 5 revij; 1992–, član uredniškega odbora ACS Book Series on Computers in Chemistry; 2009, monografija Kemometrija in obdelava eksperimentalnih podatkov (v slovenščini).
Zaposlen: Kemijski inštitut, Ljubljana
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
splet02.izum.si/cobiss/bibliography

Robert ŽERJAL

Osebni podatki: rojen 7.1.1950, Branik
Šolska izobrazba: 1973, univ. dipl. ing. tehniške fizike, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani
Področje dejavnosti: vžigalni sistemi motorjev z notranjim zgorevanjem, mehatronski sistemi v avtomobilski industriji, avtomatizacija merilnih in kontrolnih procesov, obnovljivi viri energije in njihovo pretvarjanje, sistemi kakovosti in poslovne odličnosti, projektno vodenje
Zaposlitev/kariera: Iskra Avtoelektrika / Letrika, Šempeter pri Gorici, 1973-1977 pripravnik-razvijalec, 1977-1980 Vodja sektorja za organizacijo in informatiko, 1980-1985 Pomočnik glavnega direktorja, 1985-1990 Glavni direktor, 1990-1993 Pomočnik glavnega direktorja za kakovost, 1993-2011 Direktor Inštituta za električne rotacijske sisteme, 2011- Izvršni direktor za strateški razvoj skupine Letrika, 2008- član Strateškega sveta za tehnološki razvoj RS pri GZS, 2000-2012 član Strokovnega sveta visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega središča VIRS Nova Gorica, 2000- član Upravnega odbora Univerze v Novi Gorici, 2000- član Programskega sveta Primorskega tehnološkega parka PTP, 2000- član Upravnega odbora tehnološkega centra TECES Maribor, 2011-član Strokovnega sveta RC SiEVA, 2014- član Sveta CO NAMASTE
Inovacije: soavtor vrste inovacij in patentov na področju mehatronskih sistemov in električnih pretvornikov
Vodstvene izkušnje: vodenje velikega podjetja in skupine podjetij, vodenje visokotehnološkega RR podjetja, vodenje RR Inštituta, vodenje inovacijskih projektov, vodenje projektov strateškega razvoja podjetij
Zaposlen: Letrika d.d
Povezava na osebno bibliografijo COBISS:
izumbib.izum.si/bibliografije/Y20140903114822-05225.html