Umrl je prof. dr. Franc vodopivec

9. januar, 2021

Z žalostjo sporočamo, da je umrl naš cenjeni redni član IAS, sodelavec in prijatelj, prof. dr. Franc Vodopivec.

Bil je ustanovni član in predsednik IAS, akademijo je gradil od njenih začetkov. Bil je prvi prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo.

Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

IN MEMORIAM

Močno nas je užalostila vest, da nas je, prav v letu ko bi dopolnil devetdeset let, nenadoma zapustil eden od ustanovnih in zelo aktivnih članov  Inženirske akademije Slovenije,

prof. dr. Franc Vodopivec.

Rojen je bil leta 1931 v naselju Rakitnik v občini  Postojna. Maturiral je leta 1950 in pričel s študijem na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer  je diplomiral iz metalurgije leta 1956. Po diplomi se je zaposlil na takratnem Metalurškem inštitutu. Leta 1960 je kot štipendist Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) odšel na študij v Francijo in leta 1962 doktoriral na Univerzi v Parizu. Po vrnitvi v Slovenijo se je vrnil na Metalurški inštitut, ki se je kasneje preimenoval v Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) in na njem deloval več kot 40 let. Bil je vodja oddelkov in od leta 1991 do 1997, ko se je upokojil, direktor Inštituta. Leta 1981 je bil habilitiran kot izredni profesor in leta 1987 kot redni profesor za predmet fizikalna metalurgija na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Leta 1959 je ustanovil laboratorij za metalografijo, ga vodil vrsto let in v njegovo delo vpeljal nove raziskovalne metode ter naprave zanje, od optične mikroskopije in stereologije, elektronske mikroanalize do transmisijske in rastrske elektronske mikroskopije. S  sodelavci je raziskovanje na inštitutu  razširil na nova, za metalurško stroko in vedo v Sloveniji zelo važna področja, kot so toplotna in kemotermična obdelava jekla, deformacija in rekristalizacija, razvoj novih zlitin za različne namene, procesi vroče deformacije in druga. Bil je tudi pobudnik za nabavo opreme in razvoj tehnologije vakuumske toplotne obdelave in nitriranja v plazmi.

V letu 1992 prevzel delo glavnega urednika revije Železarski zbornik, ki se je preimenovala v Kovine Zlitine Tehnologije (KZT). Revija KZT se je, v času njegovega urejanja, leta 2000 preimenovala v Materiale in tehnologije  (MIT) in postala primerna za objave  del s področja kovinskih, anorganskih in  polimernih materialov ter s področja vakuumskih materialov in tehnologij.  Istočasno   je vsakoletno posvetovanje metalurgov  s sodelavci nadgradil v Konferenco o materialih in tehnologijah, kot soorganizatorja pa sta se pridružila največja javna raziskovalna zavoda Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut Ljubljana.  Konferenca je še danes zelo pomemben vsakoletni dogodek na področju znanosti in inženirstva materialov.

Franc Vodopivec je bil  nosilec in sodelavec nad 150 raziskovalnih nalog in projektov, ki so bili financirani ali sofinancirani iz javnih skladov ter podjetij. Bil je tudi pisec številnih ocen o vzrokih havarij na industrijskih napravah, tudi o zelo velikih havarijah na termoenergetskih napravah. Na osnovi njegovih ekspertiz so podjetja dobila povrnjeno škodo od tujih dobaviteljev.

Objavil je nad 200 znanstvenih del v domači in tuji periodiki ter svoje delo predstavil tudi na številnih znanstvenih in strokovnih posvetih oma in v tujini. V letu 2002 je izdal monografijo z naslovom KOVINE IN ZLITINE: kristalna zgradba, mikrostruktura, procesi, sestava in lastnosti, IMT   pa je v letu 2011 izdal delo: »Franc Vodopivec – Pet desetletij  dela v stroki in vedi«, kjer je podrobno opisal svoje delo.

Za svoje delo je dobil številna priznanja, med njimi leta 1977 nagrado Kidričevega sklada in leta 1984 Kidričevo nagrado za delo na področju tehniških ved. V utemeljitvi Zoisove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2003 je zapisano: ”Posebna odlika profesorja Vodopivca je, da je hotel in znal osnovna spoznanja, pridobljena pri temeljnih raziskavah, hitro prenesti v domačo tehnološko prakso. Bil je izjemno cenjen razvijalec tehnologij jekel v slovenski metalurški industriji in vrhunski strokovnjak za odkrivanje vzrokov za porušitve kovinskih gradiv v konstrukcijah in strojih. Pojasnil je številne primere poškodb in preprečil nove ter pokazal načine sanacij in varnega obratovanja naprav.”

Kot prvi v Sloveniji je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi nagrade je zapisano: “Prof. dr. Franc Vodopivec že več kot pet desetletij deluje v metalurški stroki, kjer je pustil velik pečat tako v industriji kot v akademskem svetu, v katerem je usmerjal svoje znanstveno in strokovno delo k povezovanju teh dveh segmentov družbe. Pomembno je vplival na razvoj metalurške industrije, saj je zagovarjal in utemeljeval številne in potrebne spremembe, ki so se izkazale za nujne in nepogrešljive pri razvoju slovenske in jugoslovanske metalurgije. Tako je odločilno vplival pri nekaterih investicijah v jeklarstvu in proizvodnji aluminija ter predvsem znanstvenem razvoju kovinskih materialov. V številnih primerih je odločilno doprinesel do boljših in naprednih jekel, kar je pogosto močno izboljšalo proizvodnjo in vodilo do znatnih ekonomskih učinkov. Bistveno pri tem je, da je svoje vrhunsko znanstveno delo in delo sodelavcev na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije, ki ga je kot direktor vodil sedem let, sistematično in ciljno usmerjal v raziskave in razvoj tistih segmentov metalurgije, ki jih je lahko s pridom uporabilo slovensko gospodarstvo. S tem je kot znanstvenik odločilno vplival na razvoj gospodarstva in slovenske družbe, hkrati pa dvigal ugled tudi slovenski znanosti. Pomemben del svoje kariere je posvetil tudi delovanju v državnem svetu, kjer je strokovne vidike obeh družbenih segmentov, znanosti in gospodarstva poskušal predstaviti tudi politiki in drugim strokovnim organizacijam. S samo njemu lastno osebno vnemo je organiziral številne dejavnosti, ki so pripomogle in vplivale na pomembne odločitve nekaterih največjih slovenskih državnih investicij. Z odmevnimi tehnološkimi dosežki med celotnim življenjskim obdobjem je tako bistveno prispeval k družbenemu razvoju in gospodarsko učinkoviti Sloveniji.”

Za nas, članice in člane Inženirske akademije Slovenije, pa bo za vedno ostal v spominu kot eden ustanovnih članov akademije. Kolega Vodopivec je vedno deloval kot inženir in zanj se je delo končalo, ko so bile ideje preverjene in izvedene v gospodarstvu. Njegova široka razgledanost in sposobnost delovanja v skupini sta vodili k ustanovitvi akademije najprej v okviru  društva SATENA. Od leta 2006 dalje, ko je Državni zbor Republike Slovenije na svoji seji 23. novembra sprejel zakon o Inženirski akademiji Slovenije (IAS), pa v okviru druge slovenske akademije –  poleg SAZU. IAS je postala  nacionalna institucija, ki združuje voljene člane iz področja tehniških ved iz javne raziskovalne sfere, gospodarstva in tehnološkega razvoja.

Dragi Franci, tvoje mesto skromnega, razmišljajočega in konstruktivnega člana, ki je kot predsednik IAS, s svojimi ožjimi sodelavci ustvarjal pogoje, da je bil sprejet zakon o ustanovitvi Inženirske akademije Slovenije, ne bo nikoli pozabljeno. Prav tako ne bomo pozabili tvojih napotkov,  da moramo skupaj z inženirji spoznanja pridobljena  z bazičnimi raziskavami, usmeriti v razvoj, ki bo omogočil rast slovenskega gospodarstva. Kot srčen in dobronameren v svojih dejanjih, boš  za vedno ostal v naših mislih in srcih.

V imenu članic in članov Inženirske akademije Slovenije

predsednik Mark Pleško

Posted in: Novice