Okrogla miza “Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije”

26. oktober, 2011

Ljubljana, 26. oktober 2011 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v sredo, 26. oktobra 2011, organizirala posvet ‘Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije.’ Na njem so člani Inženirske akademije Slovenije: prof. dr. Jadran Lenarčič, Institut Jožef Stefan in predsednik IAS, dr. Zoran Marinšek, INEA, in prof. dr. Jože Vižintin, Fakulteta za strojništvo, ter predstavnika gospodarstva Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba, odprli konkretna vprašanja, vezana na konsenz o Inovativni Sloveniji. Z dogovorom o teh vprašanjih na ravni države bo Slovenija lahko ponovno dosegala cilj višanja dodane vrednosti in gospodarske rasti.

Z dogodkom Inženirska akademija Slovenije nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev tehnološke avtoceste, konsenza za inovativno Slovenijo, ki ga je javnosti predstavila lani spomladi. Razprava se je dotaknila treh glavnih tematik:

• pomena skupnih raziskovalnih in razvojnih projektov znanstvene sfere in gospodarstva,
• izobraževanja kakovostnih in inovativnih ter predvsem inženirsko usmerjenih kadrov za gospodarstvo in
• pomena ustvarjanja podjetij iz znanstvenih odkritij in tehnoloških prebojev.

V kratkem uvodnem nagovoru je dr. Igor Lukšič kot predstavnik Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo spodbudil tudi razmišljanje o ‘organizacijski inovaciji’, ki poveže znanost, podjetja in državo. Prof. dr. Jadran Lenarčič je slikovito predstavil soodvisnost znanosti, tehnologije in inovacij: »Ne obstaja samo znanost, ne obstaja samo tehnologija, obstaja samo znanost in tehnologija.« Prof. dr. Jože Vižintin pa je ob predstavitvi elementov inovacijskega sistema izpostavil tudi zgovoren podatek, da ima Slovenija več objav strokovnih člankov kot ZDA, po številu citatov pa smo na repu.

S potrebnim večjim poudarkom na razvoju v industriji glede na ambicije objavljanja člankov se je strinjal tudi Franjo Bobinac, ki je spodbudil zavedanje o korelaciji med stopnjo internacionalizacije in stopnjo konkurenčnosti. Podobna je izkušnja podjetja Cosylab, ki, po besedah direktorja dr. Marka Pleška, danes globalno tekmuje in je uspešno prav s pretokom raziskovalnim odkritij v podjetje. Poudaril je, da bi bilo: »… podjetje uspešno tudi brez državnih subvencij, a so te omogočile hitrejšo rast.«

Dr. Zoran Marinšek, direktor enega prvih spin-off podjetij v tedanji Jugoslavijo je osvetlil potencial takšnega načina razvoja: »Sintezno lahko ugotovimo, da je lahko največji specifični učinek vložka znanj raziskovalne sfere na delež novih znanj in posledično novih tehnologij v gospodarstvu dosegljiv skozi aktivno politiko spin-off podjetij. Za konsistentno politiko spodbujanja spin-offov, pa tudi vzpostavitev identitete in samozavedanja akterjev v tem segmentu, je nujno meriti učinek spin-offov na tehnološko konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Inženirska akademija Slovenije tako ugotavlja, da je bil odnos do inovativnosti, ustvarjalnosti in še posebej do inženirskega dela v preteklih letih izrazito ‘mačehovski’. Konkretni podatki o padcu števila raziskovalcev in ‘odlivu možganov’ (podatki v prilogi) kažejo,da Slovenija ni zgradila celovitega in učinkovitega inovacijskega sistema, katerega temelj bi bile raziskave in razvoj – na tem področju ni bilo niti vizije niti jasne razvojne politike. Posledica tega je relativno zaostajanje na lestvici tehnološke konkurenčnosti.

»Navkljub razmeram, ki niso bila naklonjena tehnološkemu razvoju, smo bili priča izvrstnim dosežkom in tehnološkim prebojem, ki pa so bili praviloma rezultat prizadevanja in zavzetosti posameznikov, ne pa sistema,« še izpostavlja predsednik akademije, prof. dr. Jadran Lenarčič. Zato mora Slovenija v procesu oblikovanja vizije rasti prednostno poiskati odgovore na naslednja ključna vprašanja:

1. Kako bomo povečali obseg inženirskega ter razvojno usmerjenega raziskovalnega potenciala in povečali njegovo vpetost v gospodarski razvoj?
2. Kako bomo pospešili prehajanje razvojnih dosežkov, znanja in kadrov iz znanosti v gospodarstvo in obratno ter strukturno mobilnost med gospodarskimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijam?
3. Kako bomo povečali obseg skupnih raziskovalno-razvojnih projektov med znanostjo in gospodarstvom ter angažirali slovenski celotni slovenski razvojni potencial, da bi dosegli večjo tehnološko konkurenčnost in višjo dodano vrednost?
4. Kako bomo pospešili zaposlovanje visoko izobraženih in inovativnih kadrov, predvsem doktorjev znanosti tehniških in naravoslovnih usmeritev, v gospodarstvu?
5. Kako bomo izboljšati položaj raziskovalnih organizacij, da bi povečali inovativnost in podjetnost ter njihovo participacijo pri gospodarskem razvoju?
6. Kako bomo pospešili ustvarjanje podjetij, ki temeljijo za znanstvenih odkritjih in tehnoloških prebojih ter na drugi strani zmanjšali birokratizacijo in druge ovire, ki zavirajo razvojne procese?
7. Kako bomo vzpostaviti odgovorno državo, ki razume razvojne procese in gradi arhitekturo, v kateri posamezni subjekti najdejo ugodne pogoje za razvoj in sodelovanje?

Posted in: Arhiv novic