Inženirska akademija Slovenije predlaga dvofazni pristop izvajanja programa Drzna Slovenija, družba znanja

6. december, 2010

Ljubljana, 7. december 2010 – Inženirska akademija Slovenije (IAS) je v ponedeljek, 6. decembra 2010, organizirala posvet Tehnološka avtocesta: konsenz za inovativno Slovenijo. Na srečanju, ki se ga je kot govornik udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, je IAS predstavila predlog dvofazne izvedbe programa Drzna Slovenija: družba znanja, in predlagala sedem neposrednih ukrepov za uresničevanje.

Na posvetu je IAS predstavila svoja stališča glede dokumentov RISS in NPVŠ pod skupnim imenom Drzna Slovenija: družba znanja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na podlagi primerjave z izhodišči IAS v dokumentu Tehnološka avtocesta, v akademiji ugotavljajo, da dokumenta Drzne Slovenije predstavljata korak v pravi smeri. Podobno kot predlog Tehnološke avtoceste tudi Drzna Slovenija postavlja izgradnjo celovitega inovacijskega sistema s konkurenčnim gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo kot osnovni strateški cilj. Prav tako po mnenju akademije vodi k uravnoteževanju vrednotenja bazičnih in aplikativnih raziskav. Dokumenta Drzne Slovenije v veliki meri upoštevata tudi druge smernice IAS: spodbujanje RR aktivnosti v gospodarstvu z namenom premika podjetij na vrh reprodukcijske verige, zaposlovanja inženirjev v gospodarstvu in spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij.

IAS predlaga postopen, dvofazni pristop k uvajanju osnovnih izhodišč RISS in NPVŠ. Dr. Matjaž Lukač, predsednik akademije, je poudaril, da »…naj se v začetni fazi uvajanja sprememb v večji meri upošteva in izkoristi trenutne kvalitete v sistemu in v manjši meri kopira sistemske rešitve v drugih državah.« V ta namen IAS predlaga sedem takoj izvedljivih ukrepov (podrobneje so predstavljeni v prilogi):
a) ARRS spremeni sistem vrednotenja kvalitete raziskovalcev, raziskovalnih skupin in raziskovalnih organizacij.
b) ARRS začne objavljati ločene razpise za temeljne in aplikativne projekte.
c) ARRS začne objavljati razpise tudi za usmerjene temeljne raziskave, katerih področja se določijo od spodaj navzgor, na primer s strani tehnoloških platform. Tehnološke platforme se vključijo v ocenjevanje prijav in doseženih rezultatov.
d) Da se okrepi sodelovanje med inštituti in univerzami, se vpelje zaposlovanje raziskovalcev v programskih skupinah z možnostjo deljenega rednega delovnega razmerja, npr. X% ur na inštitutu in Y% ur na univerzi. kot je to pred časom že bilo omogočeno.
e) ARRS objavi razpis za »pasovno financiranje«, na katerega se lahko javijo neposredno JRO brez konkretnih raziskovalnih projektov. Od JRO se na podlagi odobrene prijave zahteva ustrezne rezultate pri sodelovanju z gospodarstvom. V okviru razpisa se razvije in preveri evalvacijski sistem za JRO.
f) Uvedba mehke binarnosti na fakultetah: ne ukinjanje obstoječih programov ampak njihovo bolj dosledno izvajanje. Na fakultetah in univerzah, kjer že izvajajo univerzitetni in visoko šolski program, se vzpostavi striktno ločen sistem habilitiranja.
g) Poenostavitev in manj birokratsko definiranje vsebine in obravnavanje poročil o izvajanju projektov v gospodarskih družbah. Pregledi poročil temeljijo na zaupanju in ne apriornem »kriminalnem« obravnavanju (»trust but verify«).

Minister Gregor Golobič je pozdravil aktivnosti akademije in izpostavil pomembnost programa Drzna Slovenija, družba znanja, ki »…časovno presega mandat ene vlade ter omogoča celovito načrtovanje, izvajanje in tudi prilagajanje tehnološkega in inovacijskega razvoja Slovenije v desetih letih,« ter nakazal prednost socialne kapice tudi za raziskovalce. Pozitivno mnenje je zavzel tudi do pobude akademije za ustanovitev vseslovenske elitne tehniške in naravoslovne univerze.

Razpravljalci so med drugim podprli nadgradnjo Puhovega priznanja in se dotaknili procesov določanja področij specializacije od spodaj navzgor, v katere bi se morale po mnenju Borisa Vedlina iz Optoteka – v večji meri kot do sedaj, vključiti slovenske tehnološke platforme.

Tehnoloska avtocesta konsenz o inovativni Sloveniji

Posted in: Arhiv novic